Državi več razuma in pameti
Celotna Slovenija leži v geografskem pasu, kjer so za nastanek neviht in tudi toče ugodni klimatski pogoji. Za Pomurje je značilno, da je v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji regija, ki se še vedno v veliki meri ukvarja s kmetijstvom. Obrat kapitala je v kmetijstvu najmanjši. Kmet za ustvarjanje donosa porabi nekaj let. Pri tem ga
ovirajo številni dejavniki. Eden teh dejavnikov so neurja s točo, ki največjo škodo povzročajo prav na kmetijskih površinah.
Za pomursko regijo je značilno, da največ padavin pade pozno spomladi in poleti, kar kaže na konvekcijske
padavine. V tem obdobju leta se pogosto zgodi, da je ozračje pri tleh močno pregreto. Dotok hladnega zraka v višinah in prehod hladne fronte povzročita intenzivne konvektivne procese. V takih situacijah se razvijejo nevihte z močnimi vetrovi in obilnimi padavinami, včasih celo s točo. Meteorologi so v preteklosti raziskovali pogostost pojavljanja toče v posameznih slovenskih
regijah. Ugotovili so, da Pomurje uvrščamo med najmanj ogrožena območja v državi. V povprečju se neurja s točo v Pomurju pojavijo enkrat v letu. Najpogosteje se toča pojavlja v osrednji Sloveniji (v okolici Ljubljane), na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Kljub manjši ogroženosti pred pojavom
toče pa je potrebno poudariti, da se ravno v Pomurju nahaja največje število kmetijskih površin. Ravno zato lahko ugotovimo, da kljub manjši ogroženosti Pomurje v primeru tega vremenskega pojava uvrščamo med najbolj ranljiva območja v državi.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so naravne nesreče v Pomurju v obdobju od leta 1994 do leta 2004 povzročile za 24,265 milijard tolarjev škode. V enakem obdobju je toča v Pomurju povzročila za 4,428 milijarde tolarjev škode, kar pomeni, da delež povzročene
škode s strani toče glede na ostale naravne nesreče znaša 18,25 %. Največ škode v pomurski regiji povzroči suša. V prej navedenem obdobju je suša v Pomurju
povzročila za 16,2 milijard tolarjev škode, kar pomeni, da glede na ostale naravne nesreče njen delež znaša kar 67 %.
Uničujoča neurja s točo so zelo nepredvidljiv vremenski pojav. V Pomurju se neurja s točo ne pojavljajo vsako leto, vendar je potrebno poudariti, da se vsakih nekaj let zgodi, da neurja s točo povzročijo predvsem na kmetijskih površinah ogromno škodo. Tak primer predstavlja leto 2004, ko je toča v Pomurju povzročila za dobro poldrugo milijardo tolarjev škode. Izpad pridelka pri različnih kmetijskih kulturah je v večini primerov presegel 50 %. To je seveda za kmeta katastrofalen podatek. Veliko zmanjšanje pričakovanega donosa ima za posledico zmanjšanje pričakovanega dohodka. Na ta način kmetu primanjkuje finančnih sredstev za prihodnjo setev,
kar lahko posledično vodi v propad kmetijstva.
Kmetje se proti toči borijo na različne načine. V preteklosti in ponekod še danes se za obrambo pred točo
uporablja zvok. Sodobnejšo metodo predstavlja vnašanje ledotvornih kristalov srebrovega jodida v nevihtne oblake. Predvsem v severovzhodni Sloveniji je ta metoda še vedno aktualna. Izvajalci škropljenja s srebrovim jodidom zagotavljajo, da s tem v veliki meri zmanjšujejo pojav uničujoče toče. Nasprotujejo jim meteorologi, ki trdijo, da omenjena metoda res v določenih primerih povzroči zmanjšanje pojava toče, vendar mednarodne raziskave dokazujejo, da je lahko v drugih primerih ta učinek negativen oziroma se z
vnašanjem srebrovega jodida v oblake moč nevihtnega oblaka in s tem toče poveča. Najbrž je potrebno vzrok sporov iskati v finančnih sredstvih, ki jih za tovrstno obrambo namenja država. Po mnenju večine se pred točo najučinkoviteje zavarujemo s postavitvijo mrež proti toči oziroma z zavarovanjem pridelka pri zavarovalnici. Mreže proti toči popolnoma obvarujejo pridelek in, kar je še
pomembneje, preprečijo poškodovanje lesne mase. To je pomembno predvsem za sadjarje in vinogradnike, ki jim lahko uničujoča toča poškoduje sadna drevesa ali vinsko trto za več let. Toda za povprečnega sadjarja ali vinogradnika so mreže proti toči zaradi svoje visoke cene nedosegljive. Bolj ugodno možnost predstavlja zavarovanje pridelka pri zavarovalnicah, vendar so kmetje mnenja, da bi jim morala pri plačilu zavarovalne premije pomagati država. Po zadnjih podatkih naj bi Ministrstvo za kmetijstvo letos to tudi storilo. Zavarovalne
premije bi subvencionirali v višini 30
%.
V preteklosti in še danes v Sloveniji pogrešamo enotno strategijo obrambe pred točo. če bi država omenjeni problem obravnavala racionalneje, bi lahko privarčevali ogromno sredstev, ki so se sicer namenjala povrnitvi škode, ki so jih povzročila neurja s točo. V
Zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč je zapisano, da država krije škodo iz proračuna, če določena naravna nesreča povzroči škodo, ki je večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. Tak primer predstavlja leto 2004. če bi država tedaj kmetom v celoti krila zavarovalne premije, bi privarčevala ogromno sredstev. že najenostavnejši izračun pokaže, da bi lahko
samo v Pomurju privarčevali skoraj milijardo tolarjev.
Izkušnje kažejo, da na vreme še nismo sposobni vplivati. Poleg toče pomursko regijo prizadenejo tudi druge naravne nesreče (suša, poplave …). S smotrnim zavarovanjem pridelka lahko država privarčuje ogromno sredstev. V naši državi imamo dovolj strokovnjakov,
ki lahko izdelajo kvalitetno strategijo boja proti toči in drugim naravnim nesrečam. Sredstva, ki se vsako leto namenjajo za odpravo posledic naravnih nesreč, bi lahko porabili veliko racionalneje. S subvencioniranjem zavarovalnih premij bi imel kmet zagotovljen letni dohodek. Država bi vsako leto namensko porabila določena sredstva za zavarovanje kmetijskih pridelkov in
ne bi nam bilo potrebno do konca trepetati, koliko nepredvidenih sredstev bo
potrebno porabiti za odpravo posledic naravnih nesreč. Privarčevana finančna sredstva bi Pomurju prišla še kako prav. Ni potrebno posebej poudarjati, da bi lahko s temi
sredstvi dosegli napredek na mnogih področjih. Kmetom lahko le zaželimo pred toče in drugimi naravnimi nesrečami mirno leto, državi pa nekoliko več razuma
in zdrave pameti.
