Bo Mura dobila hidroelektrarne?

| v Lokalno

Predvidena gradnja osmih hidroelektrarn na reki Muri

Ob koncu preteklega leta je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo Uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Uredba predvideva podelitev koncesije Dravskim elektrarnam Maribor d. o. o. iz naslova povečanja obsega koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala na celotnem delu vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja. Dravske elektrarne Maribor so namreč 22. aprila 2005 sklenile pogodbo za nakup male hidroelektrarne Ceršak in vlada je prenesla tudi koncesijo za izrabo hidroenergetskega potenciala Mure. Koncesijo Dravske elektrarne Maribor torej že imajo, v uredbi gre le za povečanje obsega koncesije.

Podeljena koncesija omogoča izgradnjo osmih hidroelektrarn v skupni vrednosti 278 milijonov evrov, ki bi naj prinesle od 40 do 50 novih delovnih mest. Na odseku SpielfeldRadenci so predvidene lokacije HE Sladki Vrh, HE Cmurek, HE Konjišče, HE Apače, HE Radgona in HE Radenci ter na odseku med Radenci in Gibino HE Hrastje in HE Veržej. Predvideno plačilo za koncesijo bi si država in občine šentilj, Gornja Radgona, Tišina, Radenci, Murska Sobota, Križevci in Veržej razdelile v razmerju 50 : 50.

Reka Mura ima za Dravo druge najugodnejše hidrološke pogoje v Sloveniji. Na Muri se nahaja 31 hidroelektrarn. Trideset jih je v Avstriji in ena Ceršak v Sloveniji. Razen prvih treh po izviru so vse ostale pretočne. Hidroelektrarna Ceršak je klasična industrijska elektrarna, ki je bila zgrajena v 30. letih prejšnjega stoletja in ima pri padcu 3 m in srednji pretok 27,3 m3/s. Predvidene nove hidroelektrarne na Muri naj bi imele padec po 8 m, kar skupaj znaša 64 metrov od šentilja do Veržeja. Pretoki na osmih novih hidroelektrarnah pa bi naj znašali od 250 do 270 m3/s s srednjo letno proizvodnjo nekaj manj kot 500 GWh.

Pobuda za izgradnjo hidroelektrarn na Muri ni nova. Pred približno dvajsetimi leti je Pomurje hidroelektrarnam reklo jasno NE. Danes pa na tem področju vlada predvsem neinformiranost in posledično zaradi tega tudi neodločnost. V anketi na Sobotainfo.com se je večina izrekla proti elektrarnam, vendar pa v oči bode velik delež tistih, ki s problematiko niso dovolj seznanjeni. Tako v javnosti boj bijeta dva tabora – gospodarstvo in ljudstvo. Gospodarstvo ima podporo vladajoče politike. Center moči želi z elektrarnami na Muri rešiti problem energetskega primanjkljaja, župani občin, v katerih bi naj nastale nove elektrarne, pa želijo iz situacije potegniti finančna sredstva iz virov koncesije. Ljudstvo predstavljajo predvsem glasni lokalni naravovarstveniki, ki bržkone najbolj poznajo Muro in se s ciljem ohranitve neokrnjenosti najbolj glasno borijo proti hidroelektrarnam.

Zagovorniki elektrarn so mnenja, da Mura tako ali tako ni več pristna in poseg ne bi bil tako tragičen. čeprav je Mura regulirana, še vedno oblikuje ekološke značilnosti, ki zagotavljajo pomembne habitate, v katerih prebivajo mnoge ogrožene rastlinske in živalske vrste. Poplavni meandri in mrtvice, prodnate brežine in Polanski ter črni log kot največji jelšev gozd v celotni Evropi so le nekatere značilnosti, ki jih je oblikovala ali sooblikovala Mura.

V izjavi za javnost ob Mednarodnem dnevu mokrišč na pohodu ob Muri je David Reeder iz organizacije WWF povedal, da bi jezovi predlaganih hidroelektrarn vzdolž reke Mure zanesljivo uničili fluvialno rečno dinamiko, kar bi pripeljalo do izgube sistema zalednih voda, mnogih drugih ekoloških značilnosti in visoke stopnje biološke pestrosti, katere podlaga so.

Delno se predlagane lokacije novih hidroelektrarn nahajajo na uradno razglašenem območju Natura 2000. Uredba o dodelitvi koncesije sicer predvideva upoštevanje omejitvenih pogojev, ki izhajajo iz programa Natura 2000, vendar nekateri naravovarstveniki menijo, da je izgradnja hidroelektrarn brez ogrožanja naravnih habitatov in življenja v njih praktično nemogoča.

Pred dvajsetimi leti je regija torej zavrnila hidroelektrarne na Muri. Ključ za kakršnikoli odločnejši odziv javnosti je informiranost o tej tematiki. Konec koncev bo potem našim zanamcem bolj jasno, zakaj je Mura dobila hidroelektrarne oz. je ljudstvo preprečilo gradnjo le-teh.

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi