Založba Franc-Franc, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi skrbela za založniško dejavnost v severovzhodnem delu Slovenije, po 20. letih zapira svoja vrata.
Nekomercialno naravnana založba Franc-Franc je odvisna od sredstev javne agencije za knjigo in občin, ki so se vsa leta zmanjševala. Kljub subvencijam so knjige vsako leto izhajale z izgubo, je za STA povedal prekmurski pesnik Feri Lainšček ter pojasnil, da subvencija pokrije približno polovico stroškov, pol pa bi morali dobiti na trgu, česar po Lainščkovih besedah literarni naslov ne zmore.
Lainšček kritičen do založništva v slovenskem prostoru
Po njegovem mnenju se je založba v slovenskem prostoru znašla v absurdni situaciji, saj se že vrsto let govori o tem, da se mora kultura znajti na trgu, a je po njegovem prepričanju težava v tem, da to ni trg kulture, pač pa trg subvencij na trgu. Založniki se tako morajo boriti, da bodo čim več pridobili iz vreče Javne agencije za knjigo RS (Jak), pri čemer ta deluje koruptivno in netransparentno. Namesto, da bi podpirala kakovost, največ denarja namenja tistim, ki najbolje lobirajo. Tako se je po Lainščkovem mnenju lažje znajti na neusmiljenem ekonomskem trgu kot na trgu subvencij in različnih interesov.
Izrazil obžalovanje, da založba zapira svoja vrata
Lainščku je žal, da svoja vrata zapira založba, ki je skrbela za založništvo v Pomurju oz. v severovzhodnem delu Slovenije, saj je prva "na poti do Ljubljane" šele mariborska Litera, hkrati pa je opomnil, da je založbam, ki imajo sedež v prestolnici namenjenih 97 odstotkov sredstev Jak. »Če se Slovenija brani na robovih in če se brani s knjigo, je to res paradoks," je še dejal za STA pisatelj, ki je založbo Franc-Franc ustanovil s Francom Justom, da bi z leposlovnimi in humanističnimi izdajami sooblikovala podobo sodobnega slovenskega leposlovja in humanistike.
Na vprašanje, če si obeta boljše razmere z ministrom Tonetom Peršakom, prav tako iz literarnih vrst, je odvrnil, da se boji, da ta "na kratek rok ne bo potegnil nobene poteze, ker se bolj ukvarja s spreminjanjem dolgoročnih trendov". Hkrati pa je poudaril, da to ni stvar enega človeka, pač pa politična volja več ljudi. In prav te je v Sloveniji, kjer smo nehali skrbeti za nacionalno podobo in samozavest, premalo, meni Lainšček.
Številne literarne nagrade za izdana dela
Najbolj odmevna zbirka založbe, ki je izdajala dela v več knjižnih zbirkah, je bila zbirka Križpotja, izdala je tudi vrsto nagrajenih književnih del, letos je Marjana Moškrič prejela desetnico za mladinski roman Sanje o belem štrpedu, Štefan Kardoš pa je bil z romanom Veter in odmev nominiran za kresnika.
