Arbitraža zavrnila skoraj 600-milijonsko tožbo Ascent Resources proti Sloveniji.
Arbitražni tribunal pri Mednarodnem centru za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu je zavrnil tožbo britanskega podjetja Ascent Resources proti Sloveniji ter spremljajoči odškodninski zahtevek v višini skoraj 600 milijonov evrov, so sporočili iz državnega odvetništva.
Tožba se je nanašala na izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih.
Ascent Resources in njeno hčerinsko podjetje Ascent Slovenia sta spor pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov sprožila poleti 2022.
Sloveniji sta očitala kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini.
Podjetji sta trdili, da je Slovenija dejansko onemogočila njihovo naložbo v pridobivanje plina po metodi tako imenovanega hidravličnega lomljenja (fracking) v Petišovcih in od Slovenije zahtevali skoraj 600 milijonov evrov odškodnine.
Iz Državnega odvetništva Republike Slovenije so danes sporočili, da so prejeli arbitražno odločbo, s katero je arbitražni tribunal zavrnil vse očitke tožnikov, da je Slovenija s svojimi ukrepi, povezanimi s črpanjem zemeljskega plina v Petišovcih, kršila svoje obveznosti iz pogodbe o energetski listini. Posledično je bil tožbeni zahtevek v celoti zavrnjen.
Sloveniji tri milijone evrov za stroške
Tožnikoma je tribunal naložil, da morata Sloveniji plačati tri milijone evrov za njene stroške, medtem ko stroške postopka krijeta stranki v enakih deležih, so pojasnili v državnem odvetništvu, na katerem bodo več o arbitražni odločitvi povedali na popoldanski novinarski konferenci.
So pa že v sporočilu za javnost izpostavili, da so Slovenijo v tem arbitražnem postopku skupaj z mednarodno ekipo strokovnjakov zastopali prvič, odkar imajo to zakonsko pristojnost.
Spor se je začel leta 2019
Arbitražna odločba je po njihovih pojasnilih na področju urejanja dopustnosti tako imenovanega frackinga precedenčna, zato pričakujejo, da bo odmevala tudi mednarodnopravno.
Uspeh v postopku pa je za Slovenijo velikega pomena tudi z javnofinančnega vidika, saj bi neuspeh v postopku državni proračun lahko obremenil za več sto milijonov evrov, so dodali.
Spor se je sicer začel, ko je agencija za okolje marca 2019 odločila, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je agenciji za okolje pritrdilo.
Maja 2022 pa je nato začela veljati novela zakona o rudarstvu, ki je uvedel popolno prepoved hidravličnega lomljenja oz. frackinga. Novela je obenem prinesla dodatne definicije nekaterih pojmov, izpopolnila področje reguliranih poklicev v rudarstvu in opredelila nekatere prekrške.
