Gmail praznuje 1. aprila 10 let delovanja, njegove storitve so zastonj, kar pa ne pomeni, da je brezplačna.
Priljubljena spletna e-poštna storitev, ki jo ponuja Google, danes praznuje 10 let. Google ne zaračunava svojih storitev uporabnikom, njihova največja vrednost je v količini osebnih podatkov, ki jih pridobijo od uporabnikov. Z oceno okrog 500 milijona uporabnikov je Gmail zrasel v spletnega giganta, ki obvladuje spletni e-poštni svet.
Zasebnost in varovanje podatkov
Za časa svojega obstoja je bil Google največkrat pod drobnogledom zaradi pravilnika o zasebnosti uporabnikov. Posledično obstaja kar nekaj tožb v ZDA in Evropi zaradi kršenje pravilnika zasebnosti, med drugim podjetje obtožujejo protizakonitega prisluškovanja in pregledovanja vsebine e-poštnih predalov.
Dobiček iz reklam
Iz Googla so poročali o 16,96 milijard dolarjev prihodkov v zadnjem četrtletju leta 2013. Med glavnimi viri dohodkov je samodejno skeniranje in indeksiranje sporočil in uporaba teh podatkov, ki se jih pridobi z »rudarjenjem« za prikazovanje ustreznih oglasov za svoje uporabnike. Temeljno izhodišče Googla je, da nam da močno e-poštno storitev in v zameno prikazuje oglase, ki so za določenega uporabnika najbolj primerni.
Skeniranje in »rudarjenje«
Gmail išče ključne besede, ki opredeljujejo teme razprave, jih razvršča glede na pogostost in po kontekstu, ki se nato ujema z e-pošto in povezanimi oglasi. Tako lahko pogovor o športni aktivnosti in prehrani vklopi oglas, ki reklamira shujševalne tablete in diete.
Mnogi uporabniki se ne zavedajo, da lahko podjetja, kot je Google, ustvarijo celoten profil posameznega uporabnika glede na njegove spletne navade, e-poštne pogovore in objave na socialni mreži ter tudi uporabe drugih Googlovih storitev, kot so zemljevidi. Tako »Nič v življenju ni zastonj«, tako je pomembno, da vemo kako plačamo brezplačne storitve kater koli vrste.
Izobraževanje in obveščanje uporabnikov
Vsako podjetje, ki zbira osebne podatke, mora svetovati svojim strankam, kaj počne svojimi podatki in v skladu z vsemi ustreznimi zakoni o zasebnosti. Te so običajno določene z dolgotrajnimi pogoji in politiko zasebnosti.
Tako na koncu ostaja v rokah uporabnikov in njihovi presoji, ko morajo pretehtati vrednost uporabe brezplačne e-poštne storitve in socialnih omrežij ter med svojo zasebnostjo.
