Oliver Tič iz Slovenskih Konjic, ki ga prijatelji poznajo tudi pod psevdonimom Oli Walker, se odpravlja na novo potovanje.
Potem ko je osvojil ZDA od vzhodne do zahodne obale in se je podal na popotovanje od juga Argentine do severa Aljaske, Štajerec Oliver Tič načrtuje še drznejšo in daljšo pot.
Pot pod noge
Najbolj zanimivo pri tem je, da se na pot vedno poda peš. Spremlja ga tudi psička Carlitos, ki jo je posvojil v Peruju. Na naslednjo turo se bosta podala prihodnje leto 14. aprila in - kot je Oliver sam povedal - bo nova pot še zahtevnejša.
Prehodila bosta še preostale štiri kontinente in tako obhodila ves svet. Pot bo začel v domačem kraju, prva postaja pa bo Biograd na morju, kjer bo s prijatelji preživel sproščen prvomajski vikend. Nato pa peš do indijskega Mumbaja, sledi polet v Vietnam in pohod do Singapurja. Od tam se bosta odpravila v Avstralijo, kjer bosta hodila po južni obali kontinenta.
Po letu preko Indijskega oceana bosta prehodila še Afriko od juga do seveda, iz Egipta pa se bosta odpravila do Lizbone ‒ ostanejo jima še Portugalska, Španija, Francija in Italija, na koncu pa vrnitev v Slovenske Konjice.
Dodal je, da ko se bosta vrnila z naslednjega potovanje, bo Carlitos verjetno psička, ki je prehodila največ držav na svetu.
Kilometri kličejo
Oli doma ni zdržal dolgo, že kmalu po vrnitvi z Aljaske je začel načrtovati novo pot.
»Ko sem prišel domov, ko me je nekdo vprašal: 'Kam greš?' sem rekel: 'Nikamor ne grem.' Potem po treh mesecih, ko sem bil doma, sem videl, da je to enostavno način življenja. Pot, da sem na poti, da hodim. Da ne vem, da rajši jem vsak dan špagete, kot pa sedim doma pred polno mizo, pa z nekim praznim življenjem,« nam je zaupal.
Na mestu pa je tudi vprašanje varnosti, tako z vidika kriminala kot z vidika divjih živali.
»Dosedanje izkušnje, ko sem prepotoval tudi El Salvador, Honduras, Nikaragvo, ki velja za eno izmed najbolj nevarnih držav. Jaz sem doživel ene najlepših stvari prav v takšnih državah, tako da ne bom rekel, da me ni strah. Tudi ko sem prvič videl medveda, me je bilo zelo strah. Ko pa sem jih videl 15, je bilo že lažje,« je dejal.
Sponzorji in donatorji so dobrodošli
Načrtuje, da bo porabil okrog deset evrov na dan, hrano si bo kuhal sam, spal pa bo v šotoru. Dodal je še, da bi doma verjetno porabil veliko več denarja za življenje. Išče pa sponzorje in donatorje.
Če želite pomagati, ga lahko kontaktirate preko družbenih omrežij.
