Evropska komisija je danes predstavila strategijo za izboljšanje pripravljenosti na krize, v kateri med drugim poziva k temu, da naj imajo ljudje za najmanj 72 ur zalog osnovnih potrebščin za krizne razmere.
EU se po besedah pristojne evropske komisarke Hadje Lahbib sooča z raznovrstnimi grožnjami, ki so močno prepletene med seboj. Med temi je izpostavila rusko agresijo na Ukrajino, nevarnosti pa prebivalcem pretijo tudi na mobilnih telefonih, računalnikih in na družbenih omrežjih.
»EU ima dve možnosti za odgovor. Lahko tiščimo glave v pesek in se pretvarjamo, da se to ne dogaja. Lahko pa tem grožnjam pogledamo naravnost v oči in se pripravimo na resničnost, ki smo ji priča,« je poudarila.
EU mora po njenem mnenju delovati bolj proaktivno, bolj usklajeno in bolj sistematično, pa tudi prej zaznavati grožnje in ukrepati hitreje.
Danes predstavljena strategija za izboljšanje pripravljenosti na krize vključuje več kot 60 ukrepov, razdeljenih na sedem področij.
Eno od teh je pripravljenost prebivalcev, ki bi morali imeti po mnenju Bruslja za čas kriznih razmer na zalogi za najmanj tri dni osnovnih potrebščin, kot sta voda in hrana.
Vsaka članica bo določila potrebščine, ki jih potrebujejo njeni prebivalci
Komisarka Lahbib, ki že upošteva to priporočilo, je pojasnila, da bo vsaka članica določila potrebščine, ki jih potrebujejo njeni prebivalci. Te so obenem odvisne od potreb vsakega posameznika. Smernice za države članice nameravajo pripraviti prihodnje leto.
Strategija predvideva še zagotovitev zadostnih zalog nujnih potrebščin in opreme na državni oziroma evropski ravni.
Med drugim je treba zagotoviti opremo in potrebščine za odzivanje na naravne in s strani človeka povzročene katastrofe, na zdravstvene krize, pa tudi opremo za zagotavljanje oskrbe za elektriko. Predlog posebne strategije, namenjene zagotavljanju zadostnih zalog, naj bi na komisiji pripravili še letos.
Bruselj načrtuje tudi krepitev evropskih mehanizmov, namenjenih usklajevanju in sodelovanju na področju civilne zaščite
Do leta 2027 namerava vzpostaviti vozlišče EU za krizno usklajevanje, ki bo delovalo v okviru obstoječega Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC). Osredotočilo se bo na predvidevanje in upravljanje posledic kriz za različne sektorje.
Komisija namerava obenem izboljšati učinkovitost delovanja mehanizma EU za civilno zaščito, s članicami pa bo preučila tudi, ali je treba razširiti strateško rezervo EU rescEU.
Med področji, na katerih je treba po mnenju Bruslja še ukrepati, je še okrepitev sodelovanja med civilnimi službami in vojsko, pri čemer predlagajo izvajanje vaj za krepitev pripravljenosti na ravni EU.
Izboljšati je treba tudi sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter s partnerskimi državami in organizacijami, kot je zveza Nato.
Danes predstavljeni dokument ne vključuje finančnih potreb, saj bodo pogovori o financiranju potekali v okviru pogajanj o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU. Predlog bo komisija predstavila julija.
Pred redno sejo kolegija evropskih komisarjev, na kateri so potrdili strategijo za izboljšanje pripravljenosti na krize, so se komisarji sestali še na prvi seji t. i. varnostnega kolegija. Kot je povedala podpredsednica komisije Roxana Minzatu, je namen tega formata zasedanja komisije, da bi bili vsi člani komisije seznanjeni z varnostnimi razmerami.
