GM ODER Glasbena šola Murska Sobota

GM ODER

Glasbena šola Murska Sobota

22. oktober 2014, ob 18.00

Alja Mandič, violončelo

in

Simona Đonlić, klavir

Spored:

Peteris Vasks: “Dolcissimo” za violončelo solo (4’)

Franz Schubert: Arpeggione sonata za violončelo in klavir v a-molu (15’)

Allegro moderato

Adagio

Dane Škerl: "Trije Intermezzi" za violončelo solo (8’)

Commodo

Triste

Motorico

Sergej Rahmaninov: Vocalize op. 34, št. 14 (6’)

Giovanni Sollima: “Alone” za čelo solo (6’)

O sporedu:

Peteris Vasks (1946) je kot talentiran kontrabasist v 70 letih prejšnjega stoletja sodeloval s številnimi latvijskimi orkestri, v 80 letih pa se je posvetil predvsem skladanju in bil eden pomembnejših oblikovalcev kulturne identitete v času latvijskega osamosvajanja od Sovjetske zveze. Dolcissimo je druga skladba iz Vasksove zbirke Gramata Cellam (slov.: Zbirka za violončelo solo). Začetni svobodni improvizaciji sledi izrazita melodija, ki se razvija na ležečem tonu. Skladbo zelo umirjeno in tiho zaključi ponovitev uvodne tematike.

Arpeggione je šeststrunsko godalo, podobno kitari, ki ga je leta 1823 izdelal Johann Georg Staufer. Leto kasneje je avstrijski romantični skladatelj Franz Schubert (1797–1828) novemu inštrumentu posvetil obsežno štiristavčno sonato, a ker novo godalo ni bilo ravno sprejeto med glasbeniki, je tudi skladba svojo prvo tiskano izdajo dočakala šele leta 1871. Arpeggione sonata danes sodi med najbolj priljubljene Schubertove mojstrovine, največkrat pa jo izvajajo ravno v različici za violončelo in klavir. Prisluhnili bomo prvemu in drugemu stavku.

Slovenski skladatelj Dane Škerl (1931-2002) je študiral kompozicijo v razredu Lucijana Marije Škerjanca, deloval pa je kot dirigent in pedagog na glasbenih akademijah v Sarajevu in Ljubljani. Škerl je zapustil bogat opus simfonične (kar 7 simfonij), komorne in filmske glasbe. Razvil je samosvojo glasbeno govorico, ki se opira na elemente neoklasicizma, forma njegovih skladb pa je vselej pregledna in koncertantno učinkovita. Trije intermezzi iz leta 1987 so ena redkih slovenskih solističnih skladb za violončelo, vsak stavek pa prinaša posebno karakterno obravnavo melodičnega tematskega materijala. 

Sergej Vasiljevič Rahmaninov (1873-1943), eden najpomembnejših ruskih romantičnih skladateljev in eden največjih koncertnih pianistov svojega časa, je zapustil bogat opus simfonične, klavirske in komorne glasbe. Njegovo glasbeno ustvarjanje temelji na ruskem duhovnem izročilu, v nekem intervjuju pa je izjavil: »Ko zapisujem svojo glasbo, skušam le preprosto in jasno izraziti, kar je v mojem srcu.« Zelo rad je ustvarjal samospeve in tudi Vokaliza op. 34 je napisana za glas in klavir. A ta kratka in občutena pesem je dosegla takšno prepoznavnost, da jo izvajajo v številnih priredbah – tudi za violončelo, ki se v svojem spevnem registru lahko zelo približa toplini človeškega glasu. 

Giovanni Sollima, leta 1962 rojeni italijanski skladatelj in violončelist, v svojem ustvarjalnem izrazu združuje tradicionalno mediteransko ljudsko glasbo rojstne Sicilije z elementi jazza in rocka. Skladbo Alone za violončelo je napisal leta 1999, v njej pa se prepletajo modalne melodične in energične ponavljajoče se strukture. Izjemna virtuozna in atraktivna skladba je danes priljubljena stalnica na repertoarju številnih čelistov po vsem svetu.