Pogovor z direktorico Pomurskih lekarn Polonco Fiala Novak o sezoni virusov, razlikah med obolenji in modrosti babičinih metod.
Jesensko-zimski čas ponovno prinaša številna prehladna in gripozna obolenja. Direktorica Pomurskih lekarn Polonca Fiala Novak je v Svetovalnem studiu televizije IDEA poudarila, da je ta prelomni del leta obdobje, ko ljudje najpogosteje začnejo smrkati, kihati in kašljati, z obolenji pa prihajajo številne zdravstvene in družbene posledice.
Ob tem je pojasnila ključne razlike med prehladom in gripo ter opisala, kako lahko omilimo potek bolezni.
Razlike med prehladom in gripo, ki jih mnogi ne prepoznajo
Fiala Novak je povedala, da se prehlad in gripa razlikujeta že v začetku poteka bolezni. Prehlad se začne počasi, simptomi se stopnjujejo postopoma, bolnik pa običajno ostaja aktiven in delovno sposoben.
Ob tem je dodala, da ljudje prehlad pogosto prenašajo kar v službo ali šolo in s tem omogočajo širjenje virusov.
Gripa po njenih besedah izbruhne nenadoma in silovito. Visoka vročina, huda utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih ter občutek popolne izčrpanosti človeka položijo v posteljo. Opozorila je tudi, da utrujenost pri gripi pogosto traja še teden ali dva po okužbi.
Brez cepiva proti prehladu
Fiala Novak je spomnila, da gre v obeh primerih za virusna obolenja, vendar s pomembnimi razlikami. »Prehlad povzroča več kot 200 virusov, zato se proti njemu ne moremo cepiti,« je povedala.
Gripa pa ima tri jasne povzročitelje. »Virusi influence tipa A, B in C omogočajo, da vsako leto pripravimo cepivo, saj se nenehno prilagajajo in mutirajo.«
Zakaj pozimi zbolevamo hitreje?
Po besedah direktorice so razlogi večplastni. »Pozimi smo več v zaprtih prostorih, kar pomeni več kroženja virusov,« je pojasnila. K temu se pridruži še padec splošne odpornosti, ki ga poslabša tudi zimska prehrana.
»Biološka vrednost vitaminov in mineralov v trgovinski zelenjavi je pozimi bistveno nižja kot poleti, ko imamo domače pridelke.«
Odpornost je po njenih besedah ključna točka. »Ta določa, ali bomo zboleli ali zdravi. Zato moramo na imunskem sistemu delati skozi vse leto.«
»Ko telo prosi počitka, ga ne preslišimo«
Direktorica je opozorila, naj ljudje ne posegajo po antibiotikih, saj ti delujejo le na bakterije. »Antibiotik pri virusni okužbi nima smisla,« je pojasnila. Zdravljenje je zato usmerjeno v lajšanje simptomov: zniževanje vročine, blaženje kašlja, odmaševanje nosu in zadostno hidracijo.
Pri tem dodaja navodilo, ki ga mnogi pozabijo: »Ko telo prosi počitka, ga ne preslišimo. Ležimo, pijmo in pustimo, da vročina nekaj časa deluje, saj tako telo samo uniči virus.«
Modrost babic ostaja presenetljivo učinkovita
Fiala Novak pravi, da starodavne metode niso pozabljene. »Para, slana voda, inhalacije, žajbelj, lipov in bezgov čaj – vse to deluje,« je poudarila.
Tradicionalni pristopi k zdravljenju po njenem dopolnijo sodobna zdravila, ne pa nadomestijo strokovnega nasveta.
Spomnila je še, da sodoben življenjski tempo ljudi pogosto žene k hitrim rešitvam. »Včasih je enostavno vzeti tableto, ampak telo ima svoje mehanizme. Dajmo mu možnost, da opravi svoje.«
