Stavki sindikatov javnega sektorja se 24. januarja pridružujejo tudi farmacevti v javnih lekarnah.
Na 24. januarja, ko je napovedana velika stavka sindikatov javnega sektorja, bodo zaprte med 10. in 13. uro tudi vse lekarne, razen tistih, ki na posameznih območjih, kjer delujejo javni zavodi, opravljajo dežurno službo. Izdajali bodo zdravila, predpisana na recept istega dne, in nujna zdravila. V lekarnah bo v tem času mogoče dobiti tudi zdravila, ki jih je sicer mogoče dobiti brez recepta, a so namenjena recimo zdravljenju bolečinskih ali vročinskih stanj. Ne bo pa mogoče dobiti na primer različnih kozmetičnih izdelkov oziroma vsega, kar ne sodi v opravljanje lekarniške javne službe, je pojasnil Damir Domjan, predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije.
Slovenski farmacevti so preobremenjeni …
Med največjimi težavami lekarniških farmacevtov je izpostavil njihovo preobremenjenost in prenizke plače glede na izobrazbo, odgovornost in zahtevnost dela, ki ga opravljajo. Težava je tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije lekarniški dejavnosti nameni premalo sredstev, poroča STA.
Če bi lekarne delale le s sredstvi, ki jih za lekarniško dejavnost nameni ZZZS, bi morale odpustiti več kot 500 farmacevtov, so opozorili v sindikatu, saj Zavod zagotavlja sredstva le za 629 zaposlenih farmacevtov, medtem ko jih je 514 plačanih iz prihodkov, ki jih lekarne ustvarijo na trgu. Kljub temu pa je zaposlenih še vedno premalo.
Kot je navedel, v Sloveniji en farmacevt letno v povprečju izda 27.000 receptov, medtem ko je v Evropi letno povprečje na farmacevta 14.000 receptov. Slovenija pa je bila leta 2016 na podlagi preskrbljenosti z magistri farmacije uvrščena na 17. mesto med 19 primerljivimi evropskimi državami. Če se želimo primerjati z Evropsko unijo, potrebujemo dodatno vsaj 679 farmacevtov, je opozoril Domjan.
… in s prenizkimi plačami
Kot tretjo težavo pa je navedel prenizke plače farmacevtov. Poudaril je, da so odgovornosti farmacevta in zdravnika primerljive, saj so farmacevti nosilci lekarniške dejavnosti in so, podobno kot zdravniki, za pravilno svetovanje tudi kazensko odgovorni.
Po Domjanovih besedah je bilo ob vpeljavi novega plačnega sistema opredeljeno, da so farmacevti uvrščeni približno tri plačne razrede nižje kot zdravniki, a danes ta razlika presega deset plačnih razredov. Ob ohranitvi razmerja z zdravniki pričakujejo 37. izhodiščni plačni razred. Danes pa je po podatkih sindikata magister farmacije, ki začne delom s polnimi pooblastili, uvrščen v 32. plačni razred, kar mesečno pomeni 940 evrov neto.
Bolnišnični farmacevti se po besedah podpredsednika sindikata Aljaža Sočana ob tem soočajo tudi s težavami plačevanja specializacij. Država namreč plačuje le specializacije za nosilce zdravstvene dejavnosti, torej zdravnike, vse ostale specializacije, tudi za magistre farmacije, pa so na plečih delodajalcev, je pojasnil in dodal, da si želijo, da bi tudi njihove specializacije uredili in plačali na način, kot to velja za zdravnike, še piše STA.
