Kmalu se bomo poslovili od starega in pozdravili novo leto. Možnosti, kje lahko preživimo najdaljšo noč v letu, je veliko več, kot jih je bilo včasih. Nekateri običaji, povezani s praznovanjem silvestrovega, pa se vseeno ne spreminjajo.
Nekoč so silvestrovali doma
Včasih je silvestrovo veljalo za drugi božični večer, zato so ga tako tudi praznovali, in sicer v družinskem krogu. Stanovanja so počistili ter jih pokropili in pokadili s kadilom.
Luči v hišah so puščali prižgane, saj so verjeli, da se na ta večer vrnejo duše umrlih in jim je prižgana luč kazala pot. Pred negotovostjo pa so se zaščitili s hrupom.
Praznovanja na prostem zelo priljubljena
Javnih praznovanj na prostem včasih ni bilo, začela so se šele po 1. svetovni vojni. Danes pa so ta zelo priljubljena.
V zadnjih dveh letih so bila odpovedana zaradi pandemije koronavirusa, letos pa marsikatero mesto v Sloveniji spet načrtuje silvestrovanje na prostem.
Zabavo za silvestrovo si lahko priredimo tudi doma in povabimo prijatelje. V tem primeru moramo pripraviti prigrizke in večerjo za goste, zabavne igre, lahko imamo celo tematsko obarvan večer, pozabiti ne smemo tudi na glasbo in pijačo.
Nekateri pa se za silvestrovo raje odpravijo na potovanje. Med najbolj priljubljene destinacije pri Slovencih sodijo Beograd, Budva, Budimpešta, Praga in Zagreb. K praznovanju silvestrovega pa, žal, sodi tudi pirotehnika, čeprav je v nekaterih trgovinah pri nas ni več možno kupiti.
Za silvestrsko večerjo bi na mizi morala biti svinjina
Včasih so verjeli in številni tej tradiciji sledijo še danes, da na silvestrovo ni dobro jesti piščanca ali ostale perutnine, ampak svinjino.
Piščanec naj bi prinašal nazadovanje, svinjina pa napredovanje. Med najbolj priljubljenimi jedmi sta tudi tatarski biftek in francoska solata.
Za silvestrovo naj bi jedli tudi sarmo, saj skuhani listi zelja spominjajo na zložen denar. Posladkali naj bi se z okroglim pecivom, ki simbolizira srečo in bogastvo. Pozabiti pa ne smemo niti na kozarec penine, s katero bomo nazdravili novemu letu.
