V Sloveniji je v zadnjih letih pospešeno narasla kronična jetrna bolezen imenovana ciroza. Glaven razlog naj bi še vedno tičal v tem, da se popije preveč alkohola, vse več pa je tudi debelosti, nezdrave prehrane in zamaščenosti telesa.
Ker pričakujejo, da bo število primerov ciroze v prihodnjih letih še naraščalo, so predstavniki oddelka za gastroenterologijo iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor danes pripravili strokovni posvet na temo Zapleti jetrne ciroze.
Kako prepoznamo cirozo jeter?
Ciroza jeter je končna jetrna okvara, zaradi katere v Slovenji letno umre okrog 400 ljudi.
Gre za bolezen, ki povzroči brazgotine na jetrnem tkivu in izgubo funkcije jeter.
»Lahko jo prepoznamo po rumeni obarvanosti kože, po izrazito povečanem trebuhu, v katerem z ultrazvokom potrdimo prosto tekočino, lahko se pojavi tudi določena sprememba zavesti, takrat pa govorimo že o napredovani cirozi z znaki zapletov,« je pojasnila Vanja Kalacun, specialistka interne medicine v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Ko bolezen napreduje, pa sledijo tudi krvavenje, bruhanje krvi, težave z odvajanjem blata in odpovedi ostalih organov. Takrat bolniku skorajda ni več pomoči.
»Samo jetrno cirozo lahko pozdravimo le s presaditvijo jeter, s številnimi ukrepi in zdravili pa lahko samo upočasnjujemo napredovanje te bolezni,« je še dodala.
Glaven vzrok še vedno prekomerno uživanje alkohola
Kljub temu da gre za hudo bolezen, katere zdravljenje je mogoče le s presaditvijo jeter, pa so Slovenci o njej še vedno premalo ozaveščeni.
»V Sloveniji je še vedno vodilni vzrok za pojav jetrne ciroze prekomerno uživanje alkohola, kar je nekako družbeno preveč sprejemljivo, tako da bi si želeli mogoče malo več na to temo nekih dogodkov, srečanj, tudi ozaveščanja splošne javnosti,« je pojasnila Andreja Ocepek, predstojnica oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Vse več tudi zamaščenosti jeter in debelosti
Alkohol pa še zdaleč ni edini vzrok. Ciroza jeter je lahko tudi posledica hitrega tempa življenja, nezdrave prehrane, stresa in zamaščenosti telesa.
»V zadnjih letih pa opažamo vse bolj izraženo nealkoholno zamaščenost jeter, torej jetrno okvaro kot posledico pravzaprav debelosti,« je dejala Kalacun.
»Neurejena sladkorna bolezen, pretiran vnos maščob s hrano in podobno,« je dodala Ocepek.
Treba je ozaveščati o tej bolezni in uvesti določene ukrepe
Da bi se lahko porast te bolezni v prihodnje ustavil, je zato še posebej pomembno, da se o njej spregovori in se uvedejo določeni ukrepi.
»O tem se še vedno premalo govori,« je poudarila predstojnica oddelka za gastroenterologijo.
Izrednega pomena pa je tudi strokovna obravnava s strani zdravnikov.
»Se mi zdi pomembno, da so nekako seznanjeni z zadnjimi smernicami in priporočili, kako te bolnike zdraviti in zakaj so recimo določeni ukrepi potrebni, kdaj napotiti te bolnike k specialistu,« je še dejala.
Na zmanjšanje porasta bolezni pa lahko vplivamo tudi z bolj zdravim načinom življenja
K zmanjšanju te bolezni pa lahko s svojim vedenjem in načinom življenja v veliki meri prispevajo tudi posamezniki.
»Predvsem z bolj zdravim življenjskim slogom, z izogibanjem nekim dejavnikom tveganja, ki privedejo do kronične jetrne bolezni. To so predvsem zmanjšanje vnosa alkohola, zdrav način življenja,« je jasna Ocepek.
V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor si z namenom zmanjšanja jetrnih bolezni prizadevajo, da bodo v prihodnje izvedli več tovrstnih srečanj in dogodkov, tako za strokovno kot tudi za širšo javnost.
