Pod pragom revščine vsak sedmi prebivalec Slovenije.
Minimalni življenjski stroški za samsko osebo so po zadnjem uradnem izračunu 791 evrov na mesec. Socialna pomoč je 507 evrov, upokojencu z zagotovljeno pokojnino jih na račun pride 778. Kdo vse živi pod mejo, ki jo je postavila država sama, in koliko je ta meja vredna v Ljubljani.
Decembra lani je Inštitut za ekonomska raziskovanja skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ministrstvu oddal nov izračun minimalnih življenjskih stroškov. Za odraslo samsko osebo je dobil 791,07 evra na mesec. Pred tremi leti je bila ta številka 669,83 evra, kar pomeni, da je preživetje v tem času po uradni oceni postalo za 18 odstotkov dražje.
Številka ni nastala tako, da bi kdo seštel najemnino, elektriko in vozovnico. Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so sestavili mesečno košarico hrane, ki zadosti prehranskim priporočilom za odraslega moškega in stane 172,69 evra.
Nato so pogledali, kolikšen del vseh izdatkov najrevnejša petina gospodinjstev porabi za hrano. Ker je to 21,83 odstotka, so košarico s tem deležem preprosto delili. Tako je nastalo 791 evrov.
Metoda je mednarodno uveljavljena, ima pa posledico, ki jo je dobro poznati: posebnega zneska za stanovanje v izračunu ni. Kdor plačuje tržno najemnino, je z 791 evri v povsem drugem položaju kot nekdo, ki živi v lastnem stanovanju.
Kaj daje država
Izračun ni le akademska vaja. Na njem stoji minimalna plača, ki mora biti po zakonu vsaj 20 in največ 40 odstotkov nad minimalnimi stroški. Letos je zakon dovoljeval od 1372 do 1648 evrov bruto, minister je izbral znesek, ki je po uskladitvi z inflacijo 1481,88 evra bruto oziroma približno tisoč evrov neto. Na izračunu stoji tudi socialna pomoč. In tu se začne zgodba.
Denarna socialna pomoč za samsko osebo brez dohodkov je od marca 507,43 evra. To je slabi dve tretjini zneska, ki ga je država sama ocenila kot minimum. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih sicer pozna tudi drugi, kratkoročni minimalni znesek, ki zajema le najnujnejše izdatke. Ta se je v zadnjem izračunu zvišal s 488,58 na 643,41 evra, za skoraj 32 odstotkov.
Zakon za tak primer ima jasno pravilo. Če se kratkoročni minimalni stroški spremenijo za več kot 15 odstotkov, ministrstvo določi nov osnovni znesek minimalnega dohodka, iz katerega se računa socialna pomoč.
Na to opozarja tudi sam izračun inštituta. Zgodilo se ni: osnovni znesek je bil letos le usklajen z inflacijo, za 2,7 odstotka. Zveza svobodnih sindikatov je januarja izračunala, da prejemniki zato dobijo 149 evrov manj, kot bi jim pripadalo po novem kratkoročnem znesku. Zakon roka ne določa, zato ne moremo trditi, da ministrstvo krši zakon. Lahko pa trdimo, da pravila doslej ni uporabilo.
Na ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve, ki ga od junija vodi Mateja Ribič, javne odločitve o tem ni bilo. Ministrica je poleti opozorila, da za letošnjo socialno pomoč in varstveni dodatek manjka 26 milijonov evrov. Po oktobrskem posvetovalnem referendumu, na katerem je 60 odstotkov volivcev podprlo pogojevanje pomoči z družbenokoristnim delom, je napovedala celovito reformo socialnih transferjev, a brez podrobnosti in brez časovnice.
Socialno pomoč je julija prejemalo okoli 67.000 ljudi. Konec leta 2020 jih je bilo skoraj 106.000.
Upokojenka s štiridesetimi leti dela
Vzemimo upokojenko, ki je delala štirideset let, a za nizko plačo, in prejema zagotovljeno pokojnino. Ta je od marca 826,15 evra bruto, kar je nad 791 evri. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa ji od tega odtegne 39,36 evra obveznega zdravstvenega prispevka in odstotek za dolgotrajno oskrbo. Na račun ji pride 778,53 evra. Dohodnine ne plača, do varstvenega dodatka pa ni upravičena, ker je s pokojnino nad mejo zanj.
Z letnim dodatkom junija in zimskim novembra se njen mesečni povprečni prihodek dvigne na okoli 819 evrov. Še vedno je to okoli 2.400 evrov na leto pod pragom tveganja revščine, ki je za samsko osebo 1.021 evrov na mesec.
Zagotovljeno pokojnino je lani prejemalo skoraj 92.000 ljudi. Po septembrskih podatkih zavoda je v Sloveniji 115.640 pokojnin, nižjih od 800 evrov bruto, kar je vsaka peta. Skoraj polovica vseh pokojnin ne presega 900 evrov. Ni nujno, da so vsi ti ljudje revni, saj ima marsikdo še del vdovske pokojnine ali živi s partnerjem.
Statistika revščine pa pokaže, kdo ostane brez te opore: med starejšimi, ki živijo sami, je pod pragom tveganja revščine 54,3 odstotka, v Evropski uniji 26,8 odstotka. Pred tremi leti je bil ta delež pri nas še 42,9 odstotka.
Pod pragom vsak sedmi
Po zadnjih podatkih statističnega urada je lani pod pragom tveganja revščine živelo 298.000 ljudi ali 14,3 odstotka prebivalcev, 22.000 več kot leto prej. Slovenija je po tem kazalniku še vedno pod povprečjem Evropske unije, pri starejših pa ga krepko presega.
Pomembno je tudi, kje kdo živi. Med najemniki je pod pragom 28 odstotkov ljudi, med lastniki stanovanj 12,5 odstotka. Revščina je torej v veliki meri stanovanjsko vprašanje, prav to pa je del, ki ga izračun minimalnih stroškov ne obravnava posebej.
Kako veliko je število ljudi, ki potrebujejo pomoč, kažejo tudi humanitarne organizacije. Slovenska Karitas je lani pomagala okoli 142.000 ljudem, od tega 42.500 starejšim, hrano pa je dobilo več kot 86.000 ljudi.
In v Ljubljani?
Osrednjeslovenska regija ima najnižji delež ljudi pod pragom revščine v državi, 10,6 odstotka. Ker pa je največja, je teh ljudi tu 59.000, skoraj enako kot v Podravju, kjer je delež 17,7 odstotka.
Kako daleč seže 791 evrov v Ljubljani, je najbolj odvisno od tega, ali imate svoje stanovanje. Povprečna oglaševana garsonjera v mestu stane 617 evrov na mesec. To je 78 odstotkov celotnega zneska minimalnih stroškov, še preden je plačana prva položnica ali kupljen prvi kruh. Soba stane povprečno 327 evrov, kar je za študenta 42 ur dela.
Naredili smo preprost izračun mesečnih stroškov za dve samski osebi. Najemnik garsonjere, ki živi skromno, potrebuje okoli 980 evrov, kar je 185 evrov nad uradnim minimumom in skoraj vsa neto minimalna plača. Upokojenec v lastnem stanovanju, ki se z mestnim avtobusom vozi brezplačno, lahko skromno shaja z okoli 500 evri, a le, če ne potrebuje dražjih zdravil, novega hladilnika ali popravila v stanovanju.
Avstrija ima drugačen pristop. Najnižji prihodek, ki ga zagotavlja upokojencem, je letos 1308 evrov, izplačan štirinajstkrat na leto, kar je preračunano okoli 1500 evrov na mesec. Primerjava ni povsem pravična, saj je življenje tam dražje in gre za drug ukrep, pove pa, kje sosedje vlečejo mejo.
Številko 791 je država izračunala sama in z njo določa minimalno plačo. Ali bo po njej določila tudi socialno pomoč in koliko naj ostane upokojencu, je odločitev, ki je še pred njo.
