Letošnja zima bi lahko prinesla manj snega, najnovejše napovedi za Evropo niso spodbudne
Ljubitelji snega in zimskih športov z zanimanjem spremljajo prve dolgoročne napovedi za prihajajočo zimo. Najnovejši oktobrski izračuni za sezono 2026 in 2027 pa za večji del Evrope ne prinašajo posebej spodbudnih novic.
Šest sezonskih vremenskih modelov nakazuje, da bi lahko v zahodni, srednji in južni Evropi zapadlo manj snega od dolgoletnega povprečja.
Še več, oktobrske napovedi so se v primerjavi s septembrskimi na številnih območjih poslabšale.
Kot poroča vremenski portal Severe Weather Europe, je pri napovedih opazen vpliv izrazitega pojava El Niño, ki spreminja vremenske vzorce na severni polobli.
Kljub temu dolgoročne napovedi še zdaleč ne pomenijo, da bo Evropa ostala brez snega. Gre predvsem za oceno skupne količine snežnih padavin v primerjavi z običajnimi zimskimi razmerami.
Oktobrske napovedi prinesle pomembno spremembo
Vremenski strokovnjaki so primerjali septembrske in oktobrske izračune evropskega sezonskega modela ECMWF. Razlike so posebej izrazite prav na evropski celini.
Oktobrski izračuni namreč kažejo manj snega kot septembrski v vseh sedmih obravnavanih evropskih regijah.
Največja sprememba se je pokazala na območju južne Evrope in Balkana, kjer se je napovedana količina snega zmanjšala za 7,4 centimetra. V srednji Evropi in Alpah je zmanjšanje znašalo 7,3 centimetra.
V vzhodni Evropi in baltskih državah so modeli napovedano količino snega zmanjšali za 5,6 centimetra, v Skandinaviji pa za 5,4 centimetra.
Tudi jugovzhodna Evropa, zahodna Evropa ter območje Združenega kraljestva in Irske kažejo slabše obete kot pred mesecem dni.
Pomembno je poudariti, da navedene številke predstavljajo spremembo med dvema napovedma, ne pa celotne količine snega, ki naj bi zapadel.
Oba glavna sezonska modela, ECMWF in UKMO, se zdaj pri vseh sedmih evropskih regijah nagibata k podpovprečni skupni količini snega.
Kje v Evropi bi lahko bilo najmanj snega?
Skupni izračuni šestih sezonskih modelov kažejo, da bi lahko bila prihajajoča zima manj snežena od običajne v skoraj vsej zahodni, srednji in južni Evropi.
Najizrazitejši primanjkljaj snega se nakazuje ob zahodni obali Skandinavije, na severu Združenega kraljestva in na območju zahodnega Balkana.
Več snega od dolgoletnega povprečja modeli trenutno predvidevajo predvsem na skrajnem severovzhodu Evrope in na manjših območjih severnih gorskih predelov.
Takšna razporeditev nakazuje, da bi lahko bila snežna sezona na številnih evropskih območjih šibkejša, vendar se razmere med posameznimi državami in gorskimi območji lahko precej razlikujejo.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Slovenija leži na območju, za katero širši evropski sezonski izračuni nakazujejo manj snega od običajnega.
Vendar je pri razlagi teh podatkov potrebna previdnost. Sezonski modeli ne morejo zanesljivo napovedati, koliko snega bo zapadlo v posameznem slovenskem kraju, niti ne morejo določiti datumov prihodnjih sneženj.
To pomeni, da trenutne napovedi ne izključujejo obilnejšega sneženja v Sloveniji, tudi če bo skupna količina snega v celotni zimi podpovprečna.
Za zdaj prav tako ni mogoče zanesljivo oceniti, kakšne bodo snežne razmere v nižinah ali na posameznih slovenskih smučiščih.
Na količino snega bodo poleg padavin odločilno vplivale temperature. Tudi ob zadostni količini padavin lahko namreč pretoplo vreme prepreči sneženje v nižje ležečih krajih.
V Alpah se vremenski modeli močno razlikujejo
Posebno zanimive so napovedi za alpski svet, kjer je negotovost precej večja kot na nekaterih drugih območjih Evrope.
Izračuni šestih vremenskih modelov za Alpe niso enotni. Nekateri nakazujejo več kot 30 centimetrov snega nad dolgoletnim povprečjem, drugi pa primanjkljaj od 30 do 60 centimetrov.
Zaradi tako velikih razlik je skupno povprečje modelov v vzhodnih Alpah blizu običajnih vrednosti, v zahodnih pa nekoliko pod njimi.
Toda takšno povprečje ne pomeni nujno, da bo snežna sezona povsem običajna. Predvsem kaže, da med modeli trenutno ni dovolj soglasja za zanesljivejšo napoved.
Pri tem je pomembna tudi prostorska ločljivost sezonskih izračunov. Modeli, uporabljeni za primerjavo smučarskih območij, imajo mrežo velikosti približno 100 kilometrov.
Zato prikazujejo razmere na širšem območju, ne pa natančne količine snega na posameznem smučišču ali smučarski progi.
December bi lahko prinesel počasnejši začetek snežne sezone
Poleg skupne količine snega so vremenski strokovnjaki analizirali tudi časovno razporeditev pričakovanih snežnih padavin.
Modeli na ravni severne poloble nakazujejo počasnejši začetek snežne sezone v decembru, medtem ko se izrazitejši snežni signali pojavljajo v drugi polovici zime.
V Evropi je slika nekoliko drugačna od severnoameriške. Za večji del zahodne, srednje in južne Evrope modeli trenutno ne napovedujejo nobenega zimskega meseca z nadpovprečno količino snega.
Februar izstopa predvsem v delu vzhodne, severovzhodne in severne Evrope, kjer se nakazuje več možnosti za nadpovprečno sneženje.
Marca bi se lahko takšne razmere nadaljevale na skrajnem severu celine.
To pa še ne pomeni, da drugod v Evropi decembra ali januarja ne bo snežilo. Napovedi zgolj kažejo, kje in kdaj bi lahko bila skupna količina snega večja od dolgoletnega povprečja.
El Niño bi lahko močno vplival na prihajajočo zimo
Eden ključnih dejavnikov, ki jih izpostavljajo sezonske napovedi, je izrazit pojav El Niño v tropskem delu Tihega oceana.
El Niño je povezan z nadpovprečno toplimi površinskimi vodami v osrednjem in vzhodnem delu tropskega Tihega oceana. Vpliva lahko na razporeditev zračnega tlaka, vetrov in padavin na velikih območjih sveta.
V analiziranih napovedih je njegov vpliv posebej izrazit v Severni Ameriki.
Tam modeli nakazujejo več snega od običajnega v južnih in osrednjih delih Združenih držav Amerike, med drugim na območju jugozahoda države, južnega Skalnega gorovja in osrednjih ravnin.
V Evropi je povezava med pojavom El Niño in lokalnimi snežnimi razmerami manj neposredna, zato je treba napovedi razumeti kot možne sezonske trende.
Pomembno vlogo bo imel tudi polarni vrtinec
Na končni potek zime bi lahko vplival še en pomemben dejavnik, polarni vrtinec.
Gre za obsežno območje kroženja hladnega zraka okoli polarnega območja, katerega spremembe lahko vplivajo na vremenske razmere v srednjih geografskih širinah.
Če bi pozneje v zimi prišlo do izrazitejše motnje polarnega vrtinca, bi se lahko povečale možnosti za prodore hladnega zraka proti jugu.
Takšen razvoj dogodkov bi lahko prinesel hladnejša obdobja in več možnosti za sneženje tudi na območjih, kjer sezonski modeli trenutno nakazujejo podpovprečne količine snega.
Vendar morebitnih motenj polarnega vrtinca in njihovih posledic za Slovenijo za zdaj ni mogoče zanesljivo napovedati.
Bomo imeli milo zimo ali nas lahko sneg še preseneti?
Trenutni oktobrski izračuni nakazujejo, da bi lahko bila zima 2026 in 2027 v večjem delu Evrope manj snežena od dolgoletnega povprečja.
To pa ni enako napovedi, da bo celotna zima mila, brez izrazitejšega mraza ali obilnejših snežnih padavin.
Tudi v sezoni s podpovprečno skupno količino snega lahko posamezne vremenske motnje prinesejo izrazitejše sneženje.
Za Slovenijo zato ostaja najpomembnejše sporočilo, da so dolgoročni obeti za sneg trenutno nekoliko slabši, vendar je negotovost še vedno velika, zlasti v alpskem svetu.
Natančnejšo predstavo o poteku prihajajoče zime bodo prinesle naslednje posodobitve sezonskih modelov in predvsem kratkoročne vremenske napovedi, ko se bo zima približevala.
