Po odstopu Borisa Mijiča se zapleta pri iskanju njegovega naslednika v državnem zboru. Poslanski mandat sta zavrnila že Slavko Moharič in Mirko Radujković, naslednja v vrsti pa je Marjana Matjašič.
Še vedno ni jasno, kdo bo v državnem zboru zasedel poslanski sedež, ki je ostal prazen po odstopu Borisa Mijiča.
Kot najverjetnejši naslednik se je sprva omenjal Slavko Moharič iz Trnovske vasi, ki pa je danes sporočil, da poslanskega mandata ne bo sprejel.
»Res sem razočaran, da moram to reči, ampak funkcije ne bom sprejel. Žal. Ne bom,« je v solzah dejal na novinarski konferenci.
Mandat zavrnil tudi Radujković
Naslednji v vrsti je bil 44-letni Mariborčan Mirko Radujković. Tudi ta je za Mariborinfo potrdil, da poslanskega mandata ne namerava sprejeti.
»Tako kot Slavko ne bo sprejel, tudi jaz ne bom sprejel,« je povedal Radujković.
Po dveh zavrnitvah je naslednja v vrsti Marjana Matjašič iz občine Trnovska vas, ki je na državnozborskih volitvah 22. marca 2026 kandidirala na listi stranke Resnica v volilnem okraju Lenart.
43-letna Matjašič je prejela 890 glasov oziroma 7,83 odstotka vseh glasov v svojem volilnem okraju. Po javno dostopnih podatkih je zaposlena kot prodajalka.
Tudi Matjašič nad poslanskim mandatom ni najbolj navdušena
Kot poroča 24ur, Matjašič o možnosti prevzema poslanskega mandata ob njihovem klicu še ni bila obveščena, nad idejo, da bi sedla v poslanske klopi, pa ni bila najbolj navdušena.
Za 24ur je pojasnila, da je ob kandidaturi sicer želela priti v parlament, vendar zdaj ni zadovoljna z njegovim delovanjem. Pri stranki Resnica jo je sprva prepričal program, po volitvah pa naj bi se nekatere stvari obrnile drugače, kot si je želela. Iz njenih besed je bilo mogoče razbrati tudi nezadovoljstvo z nekaterimi potezami Resnice v državnem zboru, med drugim glede sodelovanja s koalicijo.
Če tudi Matjašič mandata ne bi sprejela, se seznam kandidatov še ne bi izčrpal. Za njo je v volilni enoti Ptuj še sedem kandidatov in kandidatk.
V primeru, da bi zmanjkalo kandidatov, ki bi lahko prevzeli mandat, bi sledile nove volitve v volilni enoti, na katerih bi lahko znova nastopile vse stranke.
