Slovenija je bogatejša za nov superračunalnik, ki bo postal eno najpomembnejših raziskovalnih orodij v novem desetletju.
Univerza v Mariboru je konec leta 2019 vzpostavila svoj prvi superračunalnik HPC RIVR, ki so ga poimenovali Maister in je najmočnejši superračunalnik pri nas v javni lasti ter drugi najmočnejši pri nas nasploh. Trenutno imajo močnejši superračunalnik v Sloveniji le še v zasebnem podjetju Arctur v Novi Gorici. A Maister je le prototip, s katerim se na Univerzi v Mariboru pripravljajo na vzpostavitev dejanskega superračunalnika HPC RIVR Vega. Tega bodo vzpostavili tekom leta 2020 in bo postal daleč najmočnejši superračunalnik v Sloveniji, ki bo uvrščen tudi na lestvico 100 najbolj zmogljivih računalnikov na svetu.
Maister se z zmogljivostjo 240 teraflopov na sekundo uvršča na drugo mesto za superračunalnikom Arctur, ki zmore 340 teraflopov na sekundo. Po nadgradnji superračunalniškega centra s HPC RIVR Vega bo zmogljivost znašala kar 10.000 teraflopov na sekundo.
Z navadnim računalnikom bi simulacijo delali pol leta
Zoran Ren, prorektor za znanstveno-raziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru, nam je pojasnil, da nov superračunalnik postavlja Slovenijo ob bok najbolj razvitim državam sveta. A ta zmogljiv računski stroj ne bo služil le v akademske namene, temveč bo odprl številne možnosti na znanstvenem področju, ki jih bodo občutili prav vsi.
»Superračunalnik nam bo omogočil izboljšanje raziskav na številnih področjih. Od globokega učenja, do umetne inteligence, avtonomne vožnje,« pomen nove pridobitve pojasnjuje Ren.
Zmogljivosti novega računalnika že sedaj izkoriščajo za izvedbo številnih zahtevnih simulacij, kot je denimo simulacija trka tovornega vozila v zaščitno ograjo, pri čemer upoštevajo vse možne dejavnike. Takšno simulacijo bi povprečen računalnik procesiral približno pol leta, Maister pa jo izvede v približno enem dnevu, pojasnjuje Ren. Z njeno pomočjo razvijajo lahke kovinske obcestne zaščitne ograje, ki kljub svoji lahki konstrukciji prenesejo močan trk tovornega vozila, hkrati pa so za voznike dosti bolj varne, kot priljubljene betonske ograje.
Osnova za pametna mesta
Po vzpostavitvi superračunalnika Vega, bo ta služil tudi za izračunavanje podrobnih vremenskih napovedi. Meteorologi bodo lahko dosti bolj natančno in zanesljivo napovedovali vreme in tudi vremenska nevšečnosti. Svojo pravo uporabnost bo superračunalnik pokazal tudi pri razvoju pametnih mest ter avtonomne vožnje, ki temeljijo na podatkih iz tisočerih senzorjev in merilnikov. Vse te podatke mora računalnik v realnem času obdelovati in na podlagi podatkov sprejemati odločitve.
Ne gre za lokalni, temveč nacionalni projekt
Kljub temu, da bo nov superračunalniški center postavljen v Mariboru, gre za projekt nacionalnega pomena, poudarja Ren. Njegove računske zmožnosti bodo uporabljale inštitucije iz vse Slovenije, pa tudi izven Slovenije. Že sedaj denimo v Maistru obdelujejo podatke iz Evropske organizacije za jedrske raziskave (CERN) v Švici. Kot je pojasnil Zoran Ren, si je Univerza v Mariboru dolgo prizadevala vzpostaviti superračunalniški center, a je zaradi izjemno visoke cene tovrstne opreme to bilo nemogoče. Vrednost investicije namreč znaša okoli 20 milijonov evrov, sredstva zanjo pa sta zagotovila Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Kljub temu, da projekti podprti v okviru evropske kohezijske politike predstavljajo enega izmed bolj oprijemljiv dokazov vpliva Evropske unije na vsakdanje življenje državljank in državljanov, pa se očitno tega, vsaj glede na raziskave, zaveda relativno malo Evropejcev. Namreč le dobra tretjina evropskih državljanov pozna projekte, ki so bili v njihovi regiji sofinancirani s strani različnih skladov v okviru evropske kohezijske politike. Tisti, ki pa te projekte poznajo, pa imajo do njih v veliki večini pozitiven odnos.
Konzorcij medijev TV IDEA, Sobotainfo.com, Mariborinfo.com in Ptujinfo.com izvaja projekt »Kohezijske zgodbe«, v okviru katerega predstavljamo zgodbe ljudi, ki jim je evropska kohezijska politika spremenila življenje.
Več informacij o evropski kohezijski politiki v Sloveniji je na voljo na naslovu https://www.eu-skladi.si/.
Vsebina filma ne odraža nujno uradnega mnenja Evropske unije. Za navedene informacije in mnenja so odgovorni izključno avtorji filma.
