Do konca leta bodo po načrtih vsi izvajalci nujne medicinske pomoči v državi priključeni dispečerski službi zdravstva. Nazadnje sta se s 1. junijem priključila Zdravstveni dom Velenje in Zdravstveni dom Nazarje, naslednji večji val priključitev bo septembra.
Tudi ta zdravstvena služba se sooča s pomanjkanjem kadra, je pa uspešno uvedla dve novi zdravstveni storitvi.
V juniju se zaključuje del tretje faze vključevanja izvajalcev nujne medicinske pomoči v dispečersko službo zdravstva, ki je bila ustanovljena pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana leta 2018. Operativni del službe deluje v dveh ločenih centrih, in sicer v Ljubljani in Mariboru, kjer obravnavajo vse klice na številko 112 za zdravstveno pomoč z območij, ki sodijo pod posamezni center.
Doslej se je v skupno dispečersko službo priključil velik del izvajalcev nujne medicinske pomoči v osrednji in vzhodni Sloveniji, preostali se bodo do konca leta. S 1. junijem bi se morala priključiti še Zdravstveni dom Logatec in Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, a se bosta z nekajdnevnim zamikom.
Do konca leta pod okriljem dispečerske službe zdravstva celotna Slovenija
Zdravstveni dom Logatec se bo vključil 12. junija, razlog zamika je usklajevanje na področju komunikacij in uporabe informacijskih tehnologij, Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah pa se bo vključil z 19. junijem, razlog zamika pa je v zagotavljanju ustrezne kadrovske zasedbe na strani izvajalca, je za STA pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva Andrej Fink.
Pojasnil je, da sicer priključevanje izvajalcev nujne medicinske pomoči poteka v skladu z zastavljeno dinamiko.
»Naš cilj je, da bo konca leta pod okriljem dispečerske službe zdravstva celotna Slovenija. Ta cilj bo dosežen, v kolikor bomo uspeli pravočasno zaposliti in usposobiti zadostno število zdravstvenih dispečerjev,« je pojasnil Fink.
Največ problemov z zaposlovanjem zdravstvenih delavcev
V obeh dispečerskih centrih je trenutno 89 zaposlenih, do konca leta načrtujejo še 28 zaposlitev. Zaposlujejo različne profile, tako diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirane zdravstvenike, tehnike zdravstvene nege, zdravnike konzultante, pa tudi informatike, analitike in upravno-administrativne delavce.
»Pri pridobivanju kadra imamo največ problemov z zaposlovanjem zdravstvenih delavcev, kar je odraz splošne kadrovske problematike v zdravstvu. Tu izstopajo diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveniki in zdravniki konzultanti.
Največji kadrovski primanjkljaj ima dispečerski center zdravstva Ljubljana,« je izpostavil Fink. Poleg kadrovskih težav se sicer dispečerska centra soočata še s problemom neoperativnega delovanja enotnega državnega omrežja.
Uvedli dve novi zdravstveni storitvi
Sicer pa je Fink ocenil, da dosedanje izkušnje kažejo, da bodo dosegli vse zastavljene cilje oziroma nekatere od njih že dosegajo. »Uspešno smo uvedli dve novi zdravstveni storitvi: dispečersko podprto oživljanje in mapiranje avtomatskih zunanjih defibrilatorjev,« je dodal.
Pri koordiniranju intervencij, ki so časovno najbolj kritične, to je, ko gre za neodzivne ali nezavestne osebe, so po Finkovih besedah dosegli povprečni dostopni čas 12 minut in deset sekund oziroma je bil predpisani dostopni čas, to je 15 minut, bil dosežen kar v 76,5 odstotka vseh tovrstnih primerov.
Za primerjavo, pravilnik o službi Nujne medicinske pomoči za nujne intervencije predpisuje dostopni čas 15 minut v 50 odstotkih vseh nujnih intervencij.
Občasno se pojavljajo komunikacijski šumi
»Kar se tiče težav, nas najbolj pesti diskrepanca med potrebami po nujni medicinski pomoči in razpoložljivimi viri, predvsem se to pojavlja pri intervencijah prioritete II. Kar se tiče poznavanja terena, to ne predstavlja težav, saj dispečerska služba zdravstva uporablja napredne geografske informacijske rešitve v povezavi s sistemom zaščite in reševanja,« je pojasnil.
Za komunikacijske šume pa dodal, da se občasno pojavljajo v začetni fazi vključitve, a izzvenijo, ko se vsi deležniki uskladijo z novim načinom delovanja nujne medicinske pomoči.
Podobno ugotavlja direktorica Zdravstveno reševalnega centra Koroške Marijana Kašnik. Zdravstveno reševalni center Koroške se je v sistem priključil 1. marca letos in po nekaj začetnih komunikacijskih šumih dobro deluje, je dodala za STA.
V letošnjem letu tudi vključitev Zdravstvenega doma Murska Sobota in Lendava
Po navedbah stroke je sicer prednost sistema pod okriljem enotne dispečerske službe zdravstva ta, da se vsi klici obravnavajo po enotnih strokovnih smernicah s strani ustrezno usposobljenega zdravstvenega dispečerja, ki že sam sprejme odločitev o potrebni vrsti pomoči posamezniku.
Prej so namreč klice na 112 iz regijskega centra za obveščanje preusmerjali v posamezne zdravstvene domove oziroma tam dežurnemu zdravstvenemu delavcu, ki je nato odločil o načinu pomoči.
Zdaj ustrezno lokalno dežurno zdravstveno ekipo aktivira dispečer, kar pomeni, da dežurni zdravnik ne izgublja več časa na telefonu, ampak se lahko povsem posveti zdravstveni oskrbi. Medtem pa dispečer ostaja v telefonskem stiku s klicateljem in mu daje potrebna navodila.
Naslednji val priključitev izvajalcev nujne medicinske pomoči bo septembra, ko se bodo po načrtih priključili zdravstveni domovi Idrija, Postojna, Cerknica, Trebnje, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik ter Splošna bolnišnica Trbovlje.
Oktobra jim bodo sledili izvajalci nujne medicinske pomoči na Dolenjskem, v Beli krajini, na Gorenjskem, v Murski Soboti in Zdravsvteni dom Laško, novembra primorski izvajalci, razen tistih na Obali, in del prekmurskih izvajalcev, decembra pa še obalni zdravstveni domovi, izolska bolnišnica in Zdravstveni dom Lendava.
Komentarji (5)
prevažanje bolnikov je skoraj tako dober posel
kot prevažanje mrličev ali kruha
tu so veiike pare doma
In reply to Eni preveč gledajo ameriške… by lukčev mesec (ni preverjeno)
Svojca trufi kap... Šok... Panika... Zemes v roke telefon pa zoveš 112... Cenzer za obveščanje, proaim? Ote hitro, mater je kap trufila... Hitro... Nika si ne odijavle... Dispecer... Kwa? Prosim dajte razlocno povedat... Nč vas ne zastopim... Kaj se je zgodilo? Adijo sekunde.... Vse samo ka se spara... Na racun toga je zaposlenih menje lidi... Menje potnih stroakov...regresov...dopustov...
kar bedasto je 112, poveš kaj seje zgodilo, vežejo te v tvojo regijo, še enkrat poveš, potem pa te še dalje vežejo, da se že počutiš kot neumen, da ne omenjam izgubo časa.
Eni preveč gledajo ameriške filme.
Eno je film in veliko več milijonsko mesto, drugo je Slovenija, ki ima nekaj večjih mest in nekaj tisoč vasi razsejanih po podeželju.
Res upam, da ne bo preveč komunikacijskega šuma, ko pokliče en starejši človek nekje z Goričkega in bo govoril tako lepo pristno Goričko Prekmurščino, na drugi strani pa bo en mladenič ali mladenka s Koroškega, ki pojma nima kje je sploh Prekmurje.