V naslednjem študijskem letu predvidoma 25 štipendij za bodoče družinske in urgentne zdravnike.
Ministrstvo za zdravje za študijsko leto 2025/2026 pripravlja odredbo o določitvi poklicev v zdravstveni dejavnosti, za katere bodo namenili sredstva za štipendije.
Predvidoma bodo dodelili 25 štipendij študentom medicine vsaj 3. letnika študija, ki se bodo zavezali k prijavi na razpis za specializacijo iz družinske ali urgentne medicine.
V sekciji za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu so na ministrstvo namreč poslali odprto pismo, v katerem so izrazili zaskrbljenost nad napovedanimi spremembami v sistemu nujne medicinske pomoči.
Poudarili so, da do danes ni bil izveden ali napovedan niti en konkreten ukrep, ki bi naslovil izrazito pomanjkanje urgentnih zdravnikov.
Na ministrstvu pa so navedli, da so sprejeli kar nekaj sistemskih ukrepov, ki bodo naslavljali pomanjkanje urgentnih zdravnikov.
Spreminjajo koncept delovanja službe nujne medicinske pomoči in določajo strateške točke z neprekinjeno prisotnostjo zdravnika nujne medicinske pomoči.
Uvajajo tudi specializacijo za diplomirane zdravstvenike reševalce ter urejajo jasno obveznost za zdravnike, ki se vključujejo v službo nujne medicinske pomoči.
Uvajajo tudi dodatna plačila zdravnikom za delo prek zakonsko določenih obveznosti.
Ob tem so na spomladanskem razpisu specializacij zdravnikov določili 22 mest za specializacijo iz urgentne medicine.
Sicer pa pripravljajo strategijo kadrov v zdravstvu, ki bo vključevala tudi promocijo posameznih poklicev.
Možnost prehoda v drugo specializacijo
V sekciji so v pismu opozorili na možnost, da bi urgentnim zdravnikom v zrelih letih omogočili specializacijo iz družinske medicine.
Pomanjkanje možnosti za kasnejši prehod v drugo specializacijo po njihovem mnenju ni med razlogi, zakaj se študenti medicine redko odločajo za specializacijo urgentne medicine.
»Na podlagi naših informacij je možnost kasnejšega prehoda na drugo specializacijo vsekakor pozitiven ukrep, ki omogoča zdravniku odločitev o lastni karierni poti,« pa so poudarili na ministrstvu.
O tem predlogu sicer še razpravljajo in še ni dokončno oblikovan.
Pomanjkanje specialistov urgentne medicine
Glavna težava urgentne medicine in sistema nujne medicinske pomoči po navedbah sekcije ostaja izrazito pomanjkanje specialistov urgentne medicine, še posebej v urgentnih centrih.
Različno število urgentnih zdravnikov po bolnišnicah je po navedbah ministrstva posledica sistemskega pomanjkanja zdravnikov, pa tudi odnosa posamezne ustanove do stroke oziroma urgentnih zdravnikov.
Po eni strani so v zdravstvenih domovih, kjer so obremenitve praviloma manjše kot v urgentnih centrih, s specialisti urgentne medicine reševali službo nujne medicinske pomoči.
Bolnišnice pa so pomanjkanje specialistov, ki delujejo v bolnišničnih urgencah, reševale tako, da so dodatno obremenjevale specializante urgentne medicine, ki so se kasneje raje zaposlili po zdravstvenih domovih.
Tam pa njihovega znanja urgentne medicine ne morejo polno izkoristiti, so navedli na ministrstvu.
