Čez teden dni bomo lahko opazovali delni Sončev mrk.
Ljubitelji astronomije bodo v sredo, 12. avgusta 2026, prišli na svoj račun. Nad delom severne poloble bo nastopil popolni Sončev mrk, ki bo viden v delih Rusije, Grenlandije, Islandije, severne Španije in severovzhodne Portugalske.
Čeprav popolnega mrka iz Slovenije ne bomo mogli spremljati, bo tudi pri nas dogodek zelo zanimiv, saj bomo tik pred sončnim zahodom opazovali izrazit delni Sončev mrk.
Po poročanju STA se bo pojav pri nas začel okoli 19.25, največja faza pa bo nastopila nekaj po 20. uri. Ker bo Sonce že zelo nizko nad obzorjem, vseh faz mrka iz Slovenije ne bo mogoče videti, saj bo Sonce med pojavom zašlo.
Velik del Sonca bo prekrila Luna
Po izračunih programa Stellarium in podatkih portala Timeanddate bo ob največji fazi z Luno prekritih približno 79 odstotkov Sončeve ploskve, zakritost Sončevega premera pa bo znašala približno 83 odstotkov. Delni mrk bo iz Slovenije viden približno 48 minut.
Profesor geografije na mariborski Filozofski fakulteti Igor Žiberna je za STA pojasnil, da bo največja prekritost nekoliko odvisna od kraja opazovanja.
Na severozahodu Slovenije bo Luna prekrila okoli 90 odstotkov Sončeve površine, v Ljubljani približno 84 odstotkov, v Celju okoli 80 odstotkov, v Mariboru nekoliko manj, na jugovzhodu države pa približno tri četrtine Sončeve ploskve.
Brez zaščite Sonca ne opazujte
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da je ustrezna zaščita oči obvezna.
Neposredno gledanje v Sonce lahko povzroči trajne poškodbe vida, zato je treba uporabiti certificirana očala za opazovanje Sončevih mrkov ali druge za to namenjene solarne filtre. Navadna sončna očala, zatemnjena stekla ali fotografski filmi ne nudijo ustrezne zaščite.
Prav tako ni varno opazovati Sonca skozi daljnogled, teleskop ali fotografski objektiv brez posebnega solarnega filtra.
Zakaj sploh nastane Sončev mrk?
Sončev mrk nastane, ko Luna pride med Sonce in Zemljo ter s svojo senco prekrije Sonce. Po navedbah Ameriške vesoljske agencije NASA je zanimivo, da je Sonce približno 400-krat večje od Lune, vendar je tudi približno 400-krat bolj oddaljeno od Zemlje, zato sta na našem nebu videti skoraj enako veliki. Prav zaradi tega lahko Luna med popolnim Sončevim mrkom popolnoma prekrije Sonce in razkrije njegovo zunanjo atmosfero - korono.
Pas popolnega mrka bo letos potekal od severne Rusije prek Grenlandije in Islandije do severne Španije ter severovzhodne Portugalske. V Španiji bo popolna faza trajala manj kot dve minuti, v nekaterih delih Rusije in Grenlandije pa nekaj več kot dve minuti.
Vse bo odvisno tudi od vremena
Ker se bo pojav odvijal tik pred sončnim zahodom, bodo za uspešno opazovanje poleg jasnega vremena pomembni tudi dobra vidljivost proti zahodnemu obzorju ter odsotnost meglice ali koprenaste oblačnosti.
Avgusta še en nebesni spektakel
Mesec avgust bo astronomskim navdušencem ponudil še en zanimiv pojav. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije bo 28. avgusta iz Slovenije viden tudi delni Lunin mrk. Ob največji fazi bo v Zemljino senco zašlo približno 93 odstotkov Lunine ploskve, vendar bo Luna takrat že zelo nizko nad zahodnim obzorjem.
Poleg tega bo v noči z 12. na 13. avgust blizu vrhunca tudi meteorski roj Perzeidov. Ker bo Luna ob mlaju, njena svetloba opazovanja utrinkov ne bo motila, zato bo ob jasnem vremenu mogoče v eni sami noči spremljati več izjemnih astronomskih pojavov.
Za slovenske opazovalce popolnega Sončevega mrka sicer ne bo, a bo letošnji delni mrk eden najizrazitejših, ki jih bo mogoče pri nas spremljati v prihodnjih letih.
