Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije se je odzvala na posodobljen predlog Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bi Slovencem močno otežil uporabo avtomobilov, ne predvideva pa izboljšave električne mobilnosti.
Kot so zapisali pri Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije, prenova Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta na področju mobilnosti za zdaj ni dovolj premišljena.
Po eni strani v Sloveniji predlaga prepoved prodaje novih in rabljenih bencinskih in dizelskih avtomobilov do leta 2025, a ne predvideva nobenih ukrepov, ki bi prebivalcem v tem primeru olajšali prehod na električno mobilnost.
»Nikakor se ne strinjamo z idejo iz dokumenta, da bi že do leta 2025 v Sloveniji odločili o predčasnem koncu prodaje novih in uvoz rabljenih bencinskih in dizelskih avtomobilov. Glede na to, da je Slovenija po vseh objektivnih kriterijih med najmanj pripravljenimi članicami Evropske unije na električno mobilnost, je predčasna prepoved samo za Slovenijo po naši oceni popolnoma nerealna.
Pred uvedbo kakršnihkoli administrativnih ukrepov in prepovedi je namreč potrebno v celoti zagotoviti ustrezne pogoje za prehod na električno mobilnost. Na žalost pa ugotavljamo, da prenovljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt ravno to področje popolnoma zanemarja,« so zapisali.
Poudarjajo, da načrt ne vsebuje konkretnih ukrepov za elektrifikacijo voznega parka, kot so polnjenje električnih vozil v večstanovanjskih zgradbah, prostorsko načrtovanje, elektrifikacija lahkih električnih vozil, finančne ali davčne spodbude.
Osnutek novega načrta ne omenja niti dobrih rešitev, ki jih predvidevata zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu in prenovljeni načrt za okrevanje in odpornost v okviru poglavja REpowerEU.
Ukrepi, ki bi Slovencem močno otežili uporabo avtomobilov
Namesto da bi načrt upošteval predloge za ukrepe, ki so jih pred časom predlagali v Sekciji za osebna motorna vozila, se osredotoča na drugačne ukrepe, ki naj bi Slovencem otežili uporabo avtomobilov, so zapisali.
Med njimi so dodatna obdavčitev drugega avtomobila v gospodinjstvu, uvedba plačljivosti vseh parkirišč, obdavčitev parkirišč v lasti podjetij, taksa za vstop z avtomobilom v Ljubljano in zmanjšanje dovoljene hitrosti v mestih na 30 kilometrov na uro.
Po mnenju Sekcije za osebna motorna vozila avtorji predloga izhajajo iz popolnoma napačne predpostavke, da je motorna mobilnost del problema in ne del rešitve.
Predlog načrta se osredotoča predvsem na spodbujanje nemotornih oblik prometa, kot sta pešačenje in kolesarjenje ter uporabo javnega prevoza, pri tem pa ne upošteva statistike, da se kljub izdatnemu subvencioniranju javnega potniškega prometa manj kot dva odstotka potniških kilometrov opravi z vlakom, s cestnim javnim prevozom pa okrog 12 odstotkov, kar kaže na to, da je potencial ukrepov na področju javnega potniškega prometa omejen.
»Tudi če ta delež podvojimo ali celo potrojimo, pa bo kot kaže osebni avtomobil tudi še v letu 2035 nujno potreben,« so prepričani.
»Nenazadnje to jasno potrjuje tudi projekcija Inštituta Jožef Štefan iz Dolgoročne podnebne strategije Slovenije do leta 2050, iz katere izhaja, da ima največji potencial za znižanje emisij iz prometa prav menjava pogona oziroma elektrifikacija voznega parka.«
Na podeželju je motorna mobilnost nuja
Opozarjajo tudi, da je predvsem na podeželju individualna motorna mobilnost nuja in ne privilegij, saj edina omogoča opravljanje vsakdanjih obveznosti, kot so nakupi, obšolske dejavnosti in obisk zdravnika, v razumnem času.
Ker je Slovenija po podatkih Eurostata na tretjem mestu v Evropski uniji po deležu prebivalcev, ki živijo na podeželju, hkrati pa je na predzadnjem mestu v Evropski uniji po deležu prebivalcev, ki živijo v urbanih središčih, je pri nas bistveno težje in tudi dražje zagotavljati učinkovit javni promet.
»Marsikje v Sloveniji bo torej električna osebna mobilnost tudi dolgoročno najprimernejša opcija, zato menimo, da se je vredno potruditi in v prenovljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu pripraviti kakovostne ukrepe tudi za področje elektrifikacije voznega parka,« zaključujejo.
