Na Inštitutu za patologijo, divjad, ribe in čebele Veterinarske fakultete v Ljubljani so v letu 2024 opravili kar 72 patoanatomskih pregledov trupel ali organov prostoživečih živali, ki so jih prejeli iz 48 različnih lovskih družin.
Kot so pojasnili na Lovski zvezi Slovenije, so pregledali osem različnih živalskih vrst, in sicer so bili med temi srnjad, gams, lisica, divji prašič, poljski zajec, jelen, jazbec in muflon, pri čemer so zajemali živali različnih starosti in spolov.
Največji delež pregledanih primerov sta predstavljali srnjad in gams.
Kaj je glavni vzroki pogina divjadi?
Kot vzrok pogina v prvi polovici letošnjega leta ugotavljajo bolezni, ki jih povzročajo notranji zajedavci. Poleg tega so zabeležili močno prisotnost zunanjih zajedavcev, med njimi klopov, jelenjih uši, nosnih in kožnih zoljev ter dlakožerjev.
»Narašča število primerov, kjer so vzrok pogina oziroma slabega zdravstvenega stanja septikemične bakterije oziroma bakterije povzročiteljice gnojenja, kot so na primer Trueperella pyogenes, Pasteurella multocida, Listeria monocytogenes, Corynebacterium ulcerans in Streptococcus canis,« so pojasnili na Lovski zvezi Slovenije.
Pri gamsih še vedno pogosto potrdijo prisotnost zajedavskih pršic, ki povzročajo garjavost in se redno pojavljajo tudi pri lisicah.
Prvič potrdili prisotnost ameriškega metljaja
V Sloveniji so v lovsko-upravljavskem območju v Prekmurju prvič potrdili prisotnosti ameriškega metljaja (Fascioloides magna) pri jelenu, damjaku in srni.
»Zelo verjetno je, da je metljaj prisoten tudi pri živalih teh vrst v lovskih družinah na omenjenem območju,« pravijo.
Pojasnjujejo, da okužba z zajedavcem povzroča izrazite spremembe jetrnega tkiva vseh pri nas živečih cervidnih vrst. Trenutno iz teh lovskih družin še niso prejeli informacij, da bi jih lovci zaznali, zato priporočajo, da se v preiskavo pošlje jetra s spremembami.
Pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri lisicah
Pri lisicah so uspešno izvedli prvo študijo o pojavnosti strupov za zatiranje glodavcev pri neciljnih živalskih vrstah v Sloveniji in na Zahodnem Balkanu.
Kot zanimiv, vendar zaskrbljujoč rezultat raziskave navajajo statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem v jetrih slovenskih lisic, kot v primerljivih raziskavah v Evropi in svetu, kar odkrito opozarja na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev v naši državi in regiji.
»Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami,« poudarjajo.
