Predlog predvideva doplačilo za tečaje in ukinitev brezplačnega prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika.
Vlada pripravlja spremembe zakona o tujcih, ki prinašajo pomembne novosti za državljane tretjih držav. Med predvidenimi ukrepi je tudi ukinitev brezplačnih tečajev slovenskega jezika in brezplačnega prvega opravljanja izpita iz slovenščine, poroča RTV Slovenija.
Po predlogu bi država v prihodnje krila le še 70 odstotkov stroškov programa učenja slovenskega jezika, preostanek pa bi morali udeleženci plačati sami.
Na ministrstvu za notranje zadeve poudarjajo, da je o dokončni vsebini sprememb še prezgodaj govoriti, saj je zakon še v pripravi.
»Najprej zahtevamo znanje jezika, nato pa otežimo njegovo učenje«
Predlagane spremembe so naletele na kritike organizacij, ki delajo s priseljenci. V Slovenski filantropiji opozarjajo, da bodo dodatni stroški najbolj prizadeli prav tiste, ki opravljajo slabše plačana dela.
Izvršni direktor Slovenske filantropije Franci Zlatar poudarja, da je znanje slovenskega jezika temelj uspešne integracije.
»Še posebej ker vemo, da že tako ali tako mnogi priseljenci delajo najnižje plačana dela, pogosto so tudi izkoriščani. Če želimo imeti priseljence, ki so dobro integrirani in tudi znajo jezik, kar je zelo pomembno – pogosto govorimo, da se morajo naučiti jezika, da je to tisti najpomembnejši del integracije –, v tem primeru to gotovo ni nek dober ukrep,« je povedal za RTV Slovenija.
Po njegovih besedah je znanje slovenščine pomembno tudi za varnost in učinkovito delo na delovnem mestu.
»Ne moremo se tu slepiti, da bo pa to ukrep, ki bo mogoče zmanjšal prihod priseljencev. Saj vemo, da ne nazadnje jih že samo gospodarstvo potrebuje in seveda potrebuje take, ki imajo znanje, ki imajo tudi znanje slovenskega jezika.«
»Situacija je absurdna«
Do predloga je kritičen tudi Miha Blažič iz Ambasade Rog, ki opozarja na neskladje med potrebami trga dela in državno politiko.
»Država si na vsak način prizadeva dobiti tuje delavce, po drugi strani jim postavlja pogoj znanja slovenskega jezika za to, da pridobivajo trajnejša dovoljenja. Noče pa poskrbeti za to, da bi jim bilo omogočeno, da se učijo jezika, da imajo na voljo dovolj tečajev. In zdaj, kaj je država naredila: to je še otežila.«
Učenje jezika kot pogoj za vključevanje
Poznavanje slovenskega jezika je eden ključnih pogojev za uspešno vključevanje tujcev v slovensko družbo, hkrati pa je pogosto tudi pogoj za pridobitev določenih dovoljenj za prebivanje. Kritiki predlaganih sprememb zato opozarjajo, da bi lahko dodatna finančna obremenitev zmanjšala dostopnost tečajev prav za tiste, ki jih najbolj potrebujejo.
Ali bodo spremembe sprejete v predlagani obliki, bo znano po zaključku zakonodajnega postopka.
