Dobrovniški pirhi imajo več kot 120- letno tradicijo. V regiji, po načinu izdelave edinstvena velikonočna jajčka, so izdelana v dveh barvah v batik tehniki. Poslikava jajčk poteka s stopljenim čebeljim voskom, ki se na površino jajc nanaša s posebnim pisalom. Na začetku je bila to vejica, na konec katere so kasneje privezali pločevinasto cevko ali lijak. Dobili so boljše pisalo, ki je omogočilo lepše in natančnejše risanje tudi drobnih okrasnih elementov. Za barvanje jajčk so uporabljali barvilo za tekstil. Da bi pirhi dobili lesk, so jih premazali s tanko plastjo svinjske masti.
Ljudski običaj izdelave z voskom poslikanih, v batik tehniki pripravljenih pirhov, je v letih 1960 še živel v 12 naseljih v Pomurju, a pozneje je postopoma skoraj zatonil. Ohranil se je le v Dobrovniku, kjer pirhe okrašujejo z značilnimi krajevnimi motivi. Rozika Kovacs, Ilona Szolarics, Valeria Car, Magdolna Szekeres, Terike Toplak in še nekatere so bile tiste, ki so kljubovale času in ta lep velikonočni običaj izdelave dobrovniških pirhov- biser tudi z narodopisnega vidika, prenesle na poznejše rodove.
Dobrovniške pirhe krasijo arhaični, starodavni in enostavni okrasni motivi, med njimi ravne črte, krivulje, cvetlice, pentlje, sveča, križ, smrekova vejica, napisa Aleluja in Emlèk (v spomin), letnica. Te preproste motive so do danes izdelovalke pirhov nadgradile po svoji domišljiji, vendar z ohranitvijo osnove.
Za oživitev in ponovno priljubljenost izdelave dobrovniških, z voskom popisanih pirhov, ima velike zasluge Erzèbet Risk iz Dobrovnika, ki je z veliko predanostjo omenjenih pirhov predstavila tudi otrokom v vrtcu in v šoli. Trenutno je v Dobrovniku znova veliko izdelovalcev dobrovniških pirhov. Med njimi tudi dve mojstrici ljudske obrti, Erzsèbet Urisk in Viktorija Vörös.
Kristjan Horvat
