VIDEO: Štrakl in Žibrat ostro tudi o prisluhih: Kdo posega po »škodljivih prijemih« in kdo »preusmerja pozornost«?

Na televiziji IDEA in Sobotainfo sta danes v petem regijskem soočenju mnenja križala Sara Žibrat (Gibanje Svoboda) in Dominik Štrakl (SDS), kandidata za pomurska poslanca na državnozborskih volitvah 2026.

Sara Žibrat je podpredsednica Gibanja Svoboda, aktualna pomurska poslanka in predsednica odbora za kulturo v parlamentu.

Dominik Štrakl je nekdanji vodja pomladka Slovenske demokratske stranke, trenutno pa koordinator in svetovalec delegacije evropskih poslancev v Evropskem parlamentu v Bruslju.

V razpravi sta se dotaknila ključnih projektov za Pomurje, vprašanja regionalnega razvoja, dostopnosti zdravstva, dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in političnih razlik med levico in desnico. 

Ob tem sta pri nekaterih razvojnih vprašanjih našla skupne točke, pri drugih pa ostala na povsem nasprotnih bregovih.

O nasipih ob Muri in politični volji za izvedbo

Žibrat je ob vprašanju o protipoplavni zaščiti ob reki Muri dejala, da je bil projekt sicer umeščen že prej, vendar se brez aktualne politične volje ne bi premaknil.

»Se je pa izkazalo, da se izvedba projekta ne bi dejansko premaknila nikamor, če ne bi obstajala v našem mandatu jasna politična volja, da je to prioriteta,« je povedala Sara Žibrat.

Dodala je, da so k premiku prispevali pritisk vlade, usklajevanje med župani, vodarsko službo in zavodom za varstvo narave ter odločitev, da se projekt izvede skladno z zakonodajo in v predvidenih rokih za črpanje evropskih sredstev.

Štrakl je ocenil, da je dobro, da je bil na koncu dosežen dogovor, vendar je opozoril na predolge postopke in na ovire, ki so po njegovem mnenju projekt zavirale.

»V Sloveniji pa očitno se mora nekaj zgoditi. Zgodile so se poplave in tako se je ta projekt izpeljal do konca,« je povedal Štrakl.

Po njegovih besedah brez poplav projekt verjetno še danes ne bi bil v fazi gradnje.

Kateri projekt je za Pomurje najpomembnejši?

Na vprašanje, kateri velik državni projekt bi v naslednjem mandatu zagotovila za Pomurje ali Prlekijo, je Štrakl izpostavil gospodarsko infrastrukturo ob avtocesti in osnovne javne storitve.

Poudaril je, da je ob pomurski avtocesti veliko praznega prostora, medtem ko je v smeri proti Gradcu videti več gospodarskih objektov. Zato meni, da bi regija potrebovala večje logistične in skladiščne zmogljivosti.

Ob tem je opozoril še na postopno ukinjanje pošt, bankomatov in drugih storitev. Ocenil je, da brez osnovne infrastrukture, delovnih mest in razvojnih projektov ljudje iz regije odhajajo.

Žibrat je kot enega ključnih projektov za širšo regijo izpostavila dokončanje vzhodne soboške obvoznice. Povedala je, da so bila gradbena dovoljenja v tem mandatu potrjena, zaplete pa je povezala tudi z razlastitvami in s primerom projekta zadrževalnika v Sebeborcih.

»Mi smo vseeno to prevzeli in peljemo dalje. Sredstva so zagotovljena in v naslednjem mandatu bo ta uvoznica končana,« je dejala.

Kot drugo veliko razvojno temo je izpostavila pomanjkanje stanovanj. Opozorila je, da mladi brez dostopnih stanovanj nimajo pogojev, da bi ostali v regiji. Ob tem je navedla še vlaganja v Lek, širitev Krke, razvoj turizma in željo po razpisih za povratne vrtine za geotermijo.

Oba za decentralizacijo, a z različnim poudarkom

Ena od redkih točk, pri kateri sta se kandidata jasno približala, je bilo vprašanje decentralizacije države.

Štrakl je dejal, da je ključni problem Pomurja prevelika centralizacija Slovenije. Po njegovem mnenju razvojnega zaostanka ni mogoče resno zmanjšati brez prenosa pristojnosti in sredstev bližje ljudem.

»Mi v Slovenski demokratski stranki zagovarjamo, da je potrebno ustanoviti pokrajine,« je povedal Štrakl.

Dodal je, da bi morale pokrajine same določati razvojne prioritete, upravljati del evropskih sredstev in prevzemati del državnih nalog. Kot simbolni primer je navedel selitev ministrstev iz Ljubljane v druge dele države in vprašal, zakaj ministrstvo za kmetijstvo ne bi moglo delovati v Murski Soboti.

Žibrat je pritrdila, da decentralizacijo zagovarjajo vsi, razlikujejo pa se pristopi. Po njenih besedah je aktualna vlada že naredila del korakov z novim zakonom o skladnem regionalnem razvoju, ki bo več pooblastil prenesel na razvojne agencije.

Ob tem je izpostavila še spremembo meril za problemska obmejna območja, zaradi katerih lahko občini Ljutomer in Razkrižje na razpisih pridobita več točk. Širše pa je opozorila tudi na pomen Maribora za razvoj vzhodne Slovenije.

»Ta vlada je ogromno vložila v Maribor, v javno univerzo v Mariboru,« je dejala Žibrat.

Po njenih besedah bo razvoj Maribora pomembno vplival tudi na Pomurje.

Brezposelnost, kadri in vprašanje, zakaj mladi odhajajo

V Pomurju je še vedno skoraj 3000 registriranih brezposelnih, podjetja pa istočasno poročajo, da ne najdejo ustreznih delavcev.

Štrakl je ocenil, da težava ni le pomurska, ampak širša. Po njegovem se kakovostna delovna mesta preveč koncentrirajo okoli Ljubljane, zaradi česar tudi izobražen kader odhaja drugam. Opozoril je še na razdrobljeno podjetniško strukturo v regiji in na potrebo po boljši železniški in drugi infrastrukturi.

Ko je razprava nanesla na socialno politiko, je poudaril, da mora država resno odpreti vprašanje, ali z napačnimi politikami spodbuja nedelo.

»Na eni strani spodbujamo nedelo, po drugi strani pa tisti, ki pa dela, pa je pozneje kaznovan,« je povedal.

Žibrat je odgovorila, da je treba pogledati strukturo brezposelnih. Po njenih besedah so med brezposelnimi pogosto starejši tik pred upokojitvijo, invalidi in ljudje z drugimi težavami, zato vprašanja ni mogoče poenostaviti.

Kot spodbudno je poudarila, da delodajalci iščejo visoko izobražen kader. Povezala je to z vlaganji v Univerzo v Mariboru in s širitvami farmacevtske industrije.

»Mislim, da je ključno, da se vprašamo, kaj potrebujemo v svoji regiji, da bomo zadržali tukaj mlade,« je dejala.

Poudarila je, da imajo mladi delovna mesta pogosto že blizu doma, manjka pa jim stanovanjska možnost in širša kakovost življenja, tudi na področju kulture.

Stanovanja kot ena ključnih tem za prihodnost regije

Stanovanjska politika je bila ena izrazitejših tem soočenja. Štrakl je poudaril, da mladi ne želijo biti trajno odvisni od države in da javna najemna stanovanja ne bodo rešila več kot majhnega dela problema.

»Mi zagovarjamo to, da država mora ustvariti pogoje za to, da bomo mi lahko lažje prišli do svojih lastnih stanovanj,« je povedal Štrakl.

Ob tem je navedel tudi osebni primer zemljišča doma, na katerem bi si želel zgraditi hišo, če bi bili pogoji za to ugodnejši. Spomnil je še na stanovanjsko jamstveno shemo, pri kateri bi država jamčila pri najemu kredita.

Žibrat je odgovorila, da država potrebuje oba modela, tako najemna kot lastniška stanovanja. Kot pomembno novost je navedla prenovo stanovanjskega zakona, ki bo državnemu podjetju omogočila tudi prodajo stanovanj.

»Tako da bosta zdaj obstajali obe možnosti in verjamem, da so tudi manjši kraji kot sta Ljutomer in Veržej primerne lokacije,« je dejala.

Dodala je, da sama na začetku karierne poti ne vidi težave v najemu stanovanja in da mora država mladim ponuditi več različnih poti do samostojnega bivanja.

Zdravstvo med ponosom na lokalne ustanove in sporom o smeri sistema

Ob vprašanju dostopnosti zdravstva sta oba najprej poudarila pomen lokalnih zdravstvenih ustanov. Štrakl je izpostavil Zdravstveni dom Ljutomer, za katerega je dejal, da sodi med boljše v državi.

Poudaril je vlogo vodstva, vizije in načrtnega razvoja. Ob tem je ocenil, da prebivalci Pomurja vendarle nimajo enako dostopnega zdravstva kot prebivalci večjih mest.

»Meni kot pacientu je vseeno, kakšen je pravni status ustanove, v kateri se zdravim. Meni je važno, da sem kvalitetno in hitro oskrbljen,« je povedal.

Žibrat je odgovorila, da je Pomurje lahko ponosno tudi na Splošno bolnišnico Murska Sobota. Izpostavila je nova vlaganja v opremo in katetrski laboratorij, ki je po njenem za regijo zelo pomemben zaradi velikega deleža srčno-žilnih bolezni.

Pohvalila je tudi Zdravstveni dom Ljutomer, predvsem zaradi načrtnega štipendiranja kadra in razvoja programov. Poudarila je, da je treba krepiti primarno raven in ljudem omogočiti več storitev bližje domu.

Spopad glede čakalnih dob in vloge zasebnikov

Najostrejši del razprave o zdravstvu se je odprl pri čakalnih dobah. Štrakl je opozoril na sistem letnih planov in količnikov, zaradi katerih izvajalci po njegovem ne morejo opraviti vseh potrebnih storitev, čeprav bi jih lahko.

Kot primer je navedel zobozdravstveno obravnavo, pri kateri naj bi pacientu povedali, da naj pride v naslednjem letu, ker je načrt storitev za tekoče leto že porabljen. Po njegovem so čakalne vrste zato v delu sistema ustvarjene administrativno.

Žibrat je odgovorila, da ima javna blagajna omejena sredstva in da je treba ta usmerjati premišljeno, predvsem v nujne storitve. Opozorila je, da nekatere čakalne dobe ustvarjajo tudi določene prakse med koncesionarji.

Ob tem je poudarila pomen nove digitalne ureditve in prihodnjega centralnega sistema naročanja.

»V naslednjem mandatu se bo na podlagi tega vzpostavil enoten centralni sistem naročanja,« je povedala.

Štrakl je na to repliciral, da se čakalne dobe ne skrajšajo, če se spremembe zgodijo le administrativno v računalnikih. Žibrat pa je vztrajala, da bo prav pregleden centralni sistem prvič pokazal realno stanje pri vseh izvajalcih.

V istem sklopu je postalo jasno tudi njuno razhajanje pri vključevanju zasebnih izvajalcev. Štrakl jih vidi kot del rešitve, Žibrat pa je zagovarjala predvsem krepitev javnega zdravstva.

Ostri očitki ob razpravi o prisluhih in politični odgovornosti

V zadnjem delu soočenja se je razprava zaostrila tudi ob vprašanju prikritega snemanja in politične odgovornosti. Žibrat je dejala, da ljudje, ki se pojavljajo na posnetkih, niso del ožjega kroga predsednika vlade, ter poudarila, da bodo njihovo ravnanje presojali volivci in pristojne institucije.

»Ljudje na posnetkih niso noben ožji krog Roberta Goloba. Morda so nekoč bili, ampak so se iz politike poslovili,« je povedala Žibrat.

Ob tem je dodala, da bo morebitna kazniva dejanja presojala pravna država. V nadaljevanju je ostro napadla tudi političnega nasprotnika Janeza Janšo in SDS ter dejala, da je nevarno, ko se za politične cilje posega po prijemih, ki po njenem mnenju škodijo državi in njenim institucijam.

Štrakl je te očitke zavrnil in dejal, da na predstavitvi domnevnih povezav ni bilo predstavljenih dejstev, ki bi potrjevala očitke o stikih z zunanjimi akterji. Po njegovih besedah gre za poskus preusmerjanja pozornosti.

»Niti enega samega dejstva niso predstavili, da se je Janez Janša s komerkoli srečal, nikdar,« je povedal Štrakl.

Ob tem je dodal, da se želi z odpiranjem te teme prikriti druga vprašanja, ki so po njegovem mnenju za javnost bistveno pomembnejša. Ocenil je, da ljudje iz razkritij predvsem ugotavljajo, kako resne so razmere v državi.

Kljub razlikam napoved sodelovanja za Pomurje

Kljub številnim ostrim izmenjavam je soočenje prineslo tudi jasen signal, da bi oba kandidata pri vprašanjih, pomembnih za Pomurje, lahko sodelovala.

Štrakl je dejal, da je treba najti vsaj minimalni skupni imenovalec za zmanjšanje regionalnega zaostanka in napovedal, da bi z Žibrat v primeru izvolitve lahko stopila skupaj pri temah, koristnih za regijo.

Žibrat je pritrdila in spomnila, da so v aktualnem mandatu že večkrat podprli tudi dobre predloge SDS. Kot enega primerov je navedla dohodninsko olajšavo za mlade do 29. leta.

Ob zaključnem vprašanju, zakaj naj volivci podprejo prav njiju, je Štrakl dejal, da želi biti močan glas Prlekije, delavcev, podjetnikov, kmetov, mladih in upokojencev. 

Žibrat pa je poudarila krepitev javnih ustanov, od bolnišnice v Murski Soboti do zdravstvenega doma v Ljutomeru in Univerze v Mariboru, ter svarila pred vplivom zasebnih interesov in tujega kapitala.