Prepričljive zmage, dva velika politična padca in pet odprtih dvobojev. Volitve so pokazale, da volivci znajo nagraditi dobro delo, a tudi zamenjati tiste, ki so se zdeli nepremagljivi.
Če bi morali letošnje lokalne volitve v Pomurju povzeti v enem stavku, bi bil ta precej preprost: volivci ne zahtevajo nujno novih obrazov, zahtevajo pa razlog, da starim še naprej zaupajo.
V nedeljo, 15. novembra, smo videli oboje. Župane, ki so prepričljivo utrdili svoj položaj, in dolgoletne občinske voditelje, ki so izgubili volitve. Največji presenečenji sta zagotovo Dobrovnik in Ljutomer. Med najmočnejšimi političnimi potrditvami pa je rezultat murskosoboškega župana Damjana Anželja.
Anželj ni več Jevškov naslednik, ampak samostojen politični igralec
Damjan Anželj je s 65,3 odstotka glasov dosegel rezultat, ki presega zgolj ponovno izvolitev. Leta 2022 je v drugem krogu prejel 64,6 odstotka oziroma 4244 glasov, tokrat pa je že v prvem krogu osvojil 5287 glasov. Več kot tisoč več. Čeprav gre za primerjavo dveh različnih krogov volitev, je njegova tokratna zmaga politično nedvoumna.
Ob podpori dveh političnih veteranov, Dejana Židana in nekdanjega ministra Aleksandra Jevška, je Anželj dobil tudi močan politični mandat za prevzem vodilne vloge Socialnih demokratov v regiji. Zdaj bi ga težko opisovali zgolj kot Jevškovega naslednika.
Socialni demokrati so po doslej znanih podatkih pridobili tri sedeže v mestnem svetu, Gibanje Svoboda je izgubilo dva, Slovenska demokratska stranka enega. Andrej Mešič, prvak soboškega SDS, je svoj delež glasov iz prvega kroga pred štirimi leti praktično prepolovil, z 32,4 na 16,7 odstotka. Vrnitev nekdanjega župana Antona Štihca je prepričala le dobrih sedem odstotkov volivcev, mu je pa zagotovila sedež v mestnem svetu.
Dobrovnik in Ljutomer: Ko se končajo politične dobe
Največji zgodbi volilne nedelje sta nedvomno Teodor Varga in Niko Miholič.
V Dobrovniku je Varga s približno 63 odstotki glasov končal kar 28-letno županovanje Marjana Kardinarja, enega najbolj prepoznavnih pomurskih županov. Po sedmih mandatih je občina izbrala novo generacijo.
Še bolj odločno so volivci spregovorili v Ljutomeru. Niko Miholič je s približno 60 odstotki glasov že v prvem krogu premagal Olgo Karba, ki občino vodi od leta 2010. Miholič je znal postati glas nezadovoljstva, predvsem pa prepričljiva alternativa dolgoletnemu vodstvu. Karba, ki se našega predvolilnega soočenja ni udeležila, je bila izvoljena v občinski svet.
Oba primera kažeta, da dolga leta na oblasti niso zagotovilo za nov mandat, če volivci začutijo, da je čas za drugačen način vodenja.
Kjer so župani prepričali, so bili nagrajeni
Drugačno sporočilo prihaja iz Beltincev, Gornje Radgone, Radencev in Puconcev.
Marko Virag je v Beltincih prepričljivo obranil mandat, Urška Mauko Tuš je z močno podporo potrdila svoj položaj v Gornji Radgoni. Roman Leljak je v Radencih zanesljivo premagal nekdanjega podžupana Franja Mulca, Uroš Kamenšek pa je v Puconcih prejel skoraj 80 odstotkov glasov.
To so pomembni rezultati. Volivci očitno niso razpoloženi za menjave zgolj zaradi menjav. Ko so z vodenjem zadovoljni, znajo to jasno pokazati.
Pet občin, pet odprtih zgodb
Najbolj napet drugi krog se obeta pri Gradu, kjer sta bila Mihaela Žökš s 534 glasovi in Silvo Šarkanj s 528 glasovi po skoraj vseh preštetih glasovnicah narazen vsega šest glasov. Tudi razmerja v občinskem svetu napovedujejo zanimivo prihodnje obdobje, ne glede na zmagovalca.
V Črenšovcih je Vera Markoja za las ohranila prednost pred Simonom Jakšičem. Slednji bi glede na sestavo občinskega sveta utegnil lažje oblikovati večino, toda izkušene županje nikakor ne gre odpisati.
Na Tišini je Simon Detellbach prehitel dolgoletnega župana Franca Horvata. Njegova lista je osvojila pet mandatov, kar kaže, da ne gre zgolj za uspeh posameznika, ampak za širšo podporo ekipi, ki lahko po 16 letih zamenja občinsko vodstvo.
Posebej zanimive so Moravske Toplice. Tomaž Gregorec je kot neodvisni kandidat osvojil okoli 40 odstotkov glasov, čeprav je imel Sašo Koca podporo dosedanjega župana Alojza Glavača in štirih političnih strank. Očitno široka politična podpora sama po sebi ne zagotavlja zmage. Za Koco bo ključno, ali bo volivce znal prepričati, da predstavlja nov začetek in ne zgolj nadaljevanja Glavačevega obdobja.
V Lendavi je Janezu Magyarju do zmage v prvem krogu zmanjkalo dobrih treh odstotnih točk. Njegov izzivalec Igor Magdič bo moral v drugem krogu nagovoriti tudi volivce Helene Antolin Tibaut. Magyar ima prednost, a tekma še zdaleč ni odločena.
Drugi krog bo v nedeljo, 29. novembra.
Največji poraženec teh volitev? Občutek nenadomestljivosti
Zanimiv je še en podatek. V kar 11 od 27 pomurskih občin župani sploh niso imeli protikandidatov. To je lahko znak zadovoljstva z njihovim delom, a tudi opozorilo, kako šibka je politična konkurenca v številnih lokalnih okoljih.
Letošnje volitve zato niso prinesle velike politične revolucije. Prinesle pa so nekaj pomembnih sporočil.
Da se politika ne podeduje. Da nekdanja funkcija ni dovolj za vrnitev. Da strankarska podpora ni nadomestilo za osebno prepričljivost. In predvsem, da tudi po 16 ali 28 letih na oblasti nihče nima zagotovljenega naslednjega mandata.
To je verjetno najpomembnejše sporočilo letošnjih lokalnih volitev v Pomurju. In dobro bi bilo, da si ga zapomnijo tudi tisti, ki so v nedeljo zmagali.
Uredniški komentar izraža stališče uredništva. Navedeni izidi temeljijo na doslej znanih neuradnih rezultatih.