Pametni prometni znak, izdelan v Sloveniji, rešuje življenja v Rusiji. Za naše prometnike ni zanimiv, četudi stane le desetino cene semaforja, zagotovo pa je učinkovitejši od Andrejevega križa.
V Sloveniji se cesta in železniška proga sekata okoli 900 krat, od tega je 500 prehodov označenih le z Andrejevim križem. V povprečju se vsako leto na nezavarovanih prehodih zgodi okoli 20 nesreč, ki terjajo do 9 smrtnih žrtev. Na cestah je največji krivec za nesreče neprilagojena hitrost ali neupoštevanje pravil o prednosti. Statistika kaže, da je v lanskem letu na slovenskih cestah umrlo 124 oseb v avtomobilski nesreči ter 20 pešcev. Rešitev za izboljšanje prometne varnosti v nepreglednih križiščih, pa tudi na nezavarovanih železniških prehodih, rešuje inovacija Petra Koruna - pametni prometni znaki namreč voznike z utripanjem opozarja na bližajoče se drugo vozilo ali vlak.
Za desetino cene semaforja
Peter Korun, direktor podjetja A.s.K. je bil udeležen v hudi prometni nesreči v križišču s prednostno cesto - nesrečo je preživel in to ga je spodbudilo, da izdela pametni prometni znak. »Prometni znak, ki se napaja na sončno energijo, v realnem času opozarja na nevarnost trka. Preko nameščenih ali oddaljenih senzorjev prometni znak zazna bližajoč se avtomobil ali vlak ter udeleženca v prometu nanj ustrezno hitro opozori,« pojasni svojo idejo o detektorju mrtvega kota v križišču Korun. Takšen znak pa je tudi poceni, saj stane le desetino cene semaforjev. Kljub temu v Sloveniji postavljenih le 10 takšnih prometnih znakov.
Ideja zanimiva v Rusiji
Slovenske železnice o postavitvi omenjene inovacije pred nezavarovane prehode še razmišljajo. Medtem pa so mladi inovatorji že prepričali ruske železnice. »V Rusiji imajo teh nezavarovanih prehodov za pešce čez železnice veliko, nad 100.000. Tudi vzhodni Evropi je pametna prometna signalizacija zanimiva. Ta sistem predvsem vidijo za velik doprinos prometni varnosti.« Ob tem se Korun sprašuje, koliko nesreč se bo še moralo zgoditi, da bomo tudi v Sloveniji ponosni na domačega inovatorja in bomo začeli uporabljati sistem, ki ni dražji od 10.000 evrov?
