NAJBOGATEJŠIH 100: Kje so Pomurci na tokratni lestvici in koliko imajo pod palcem?

Na vrhu lestvice 100 najbogatejših Slovencev, ki jo pripravlja revija Finance Manager, je letos prišlo do spremembe: vodilna je družina Igorja Laha, ki so ji namerili 385 milijonov evrov premoženja. 

Stoterica najpremožnejših je premoženje glede na lani povečala za osem odstotkov na 8,7 milijarde evrov, kar je največ doslej.

1. mesto družina Lah

Lahu in njegovi družini se je premoženje glede na lani povečalo za 45 odstotkov oziroma 119 milijonov evrov, kar je največji skok na lestvici, merjeno v evrih. 

V štirih letih se je Lahovo premoženje početverilo, za kar gre zasluga predvsem veliki rasti vrednosti Steklarne Hrastnik, ki za letos napoveduje 22 milijonov evrov čistega dobička in jo pri Finance Managerju vrednotijo na skoraj četrt milijarde evrov.

Drugi pomemben del premoženja so nepremičnine, med njimi velika poslopja v Ljubljani, združene pod skladom Ceeref. Lahove družbe imajo med drugim v lasti tudi deleže državnih elektrodistribucijskih podjetij.

Drugo mesto si delita do letos devetkrat vodilna Iza Sia Login in Samo Login s po 345 milijonov evrov premoženja, kar je enako kot lani. 

Bila bi še vedno na vrhu, če pri reviji njunega premoženja ne bi razdelili na dva dela, potem ko sta se zasebno razšla. Glavnino svojega premoženja črpata iz kupnine ob prodaji razvijalca iger Outfit7 in dividend, ki sta si jih v letih lastništva izplačala iz družbe.

Na četrtem mestu je Boštjan Bandelj, lastnik trgovca z emisijskimi kuponi Belektron (276 milijonov evrov; -6 odstotkov), na petem družina Šešok, ki ima med drugim v lasti skupino Iskra (270 milijonov evrov; -10 odstotkov). V deseterici sledijo Vesna in Dari Južna (268 milijonov evrov; +18 odstotkov), Jure Knez (243 milijonov evrov; +59 odstotkov), Damian Merlak (236 milijonov evrov; +11 odstotkov), Joc Pečečnik (218 milijonov evrov; brez spremembe) ter Igor Akrapovič (213 milijonov evrov; +20 odstotkov) in Ivo in Anastasia Taja Boscarol (213 milijonov evrov; +10 odstotkov).

Med Pomurci na lestvici družini Karoly in Polanič

Med deseterico sto najbogatejših Slovencev tudi letos ni nikogar iz Štajerske in Pomurja. 

67. mesto: družina Karoly - 49,5 milijona (GMT)

Družina Karoly je v primerjavi z lanskim letom pridobila kar 33 mest, njihovo premoženje se je iz 33,3 milijona povečalo na 49,5 milijona evrov.

Družina Karoly ima podjetje GMT, ki se ukvarja z uvozom, distribucijo in prodajo avtodelov ter je zastopnik za prodajo motornih olj znamke Castrol v Sloveniji, Srbiji, Bolgariji in na Hrvaškem.

Podjetje je ustanovil Vladimir Karoly z ženo Ido leta 1992 v Murski Soboti, zdaj pa sta solastnici tudi hčeri in s simboličnim deležem še zet Tomaž Gider, ki je prokurist podjetja. Leta 2014 so Karolyevi prevzeli še družbo Adel, ki se ukvarja s prodajo avtodelov, leta 2019 pa še ljubljanskega tekmeca IST Avtodeli.

Prihodki skupine GMT so po skromnejšem koronskem letu dobili zalet. V letu 2021 so jih povečali za 18 odstotkov, lani pa še za 23 odstotkov, na doslej rekordnih 132,6 milijona evrov, čisti dobiček pa so skoraj podvojili, na 7,1 milijona evrov, in se tako ponašajo z najboljšim rezultatom v zadnjih devetih letih.

»Vaše ocene žal ne morem komentirati, ker ne poznam metodologije – za nas lastnike so naša podjetja in zaposleni v njih neprecenljive vrednosti. Je pa glede na moje poznavanje razmer v panogi in na trgih Evropske unije ob cenitvah in prodaji podobnih podjetij vaša ocena zelo pesimistična. Vesel sem pa, da opažate, kako se podjetja v skupini razvijajo in delajo vsako leto boljše. Še bolj pa sem vesel, da nam je uspelo podjetja reorganizirati in digitalizirati ter tako pripraviti na izzive prihodnosti, kar prepoznajo tudi naši kupci v širši regiji in vse bolj uporabljajo naše rešitve, storitve in izdelke,« je za Finance Manager dejal Tomaž Gider.

81. mesto: družina Polanič - 43,3 milijona (Intering Holding, Skupina Panvita)

Družina Polanič je na lestvici 100 najbogatejših Slovencev padla za 22 mest, njihovo premoženje se je iz lanskih 48,2 milijonov evrov letos znižalo na 43,3 milijona.

Družina sicer poseduje s poslovnim imperijem, ki ga je zgradil Stanko Polanič skupaj s partnerjema Jožefom Horvatom in Antonom Ravničem, obsega pa gradbeni in kmetijski del.

Gradbeno podjetje Pomgrad v Murski Soboti je naslednik nekdanjega socialističnega gradbenega podjetja Pomurje, v katerem je bil Polanič v osemdesetih letih direktor, šel pozneje na svoje in ga leta 1998 s partnerji prevzel 'od zunaj'. Po nekaj prevzemih v gradbeni panogi so kupili tudi bližnje Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, današnjo skupino Panvita.

Kot navajajo Finance Manager, v Panviti prek podjetja iTok kot lastnika najdemo tudi sinova Petra in Iztoka. Kot menedžerja sta oba sinova že nekaj let vpeta v očetov poslovni imperij, Peter je direktor Panvite, Iztok pa predsednik uprave Pomgrada. Po prevzemni ponudbi podjetja Regal, ki je v večinski lasti družine Polanič, leta 2020 za delnice Panvite je njihov delež letos znašal okroglih 50 odstotkov.

Skupna ocena premoženja v lasti družine Polanič je letos predvsem zaradi rezultatov gradbenega dela nekoliko nižja in znaša 43,3 milijona evrov.

»Posebnega komentarja k oceni nimava. Zahvaljujeva se vam za trud in predvsem želiva, da bomo tudi v prihodnje lahko prispevali h gospodarskemu razvoju naše države in s tem k blaginji družbe in vseh naših zaposlenih,« sta za Finance Manager dejala Peter in Iztok Polanič ob prošnji za komentar.

Najbogatejši Slovenci, ki so povezani s Pomurjem:

21. mesto: Matjaž Satler - 101 milijona (MSIS)

Matjaž Satler ni Pomurec, a je povezan s pomurskim gospodarstvom. S premoženjem, ocenjenim na 101 milijon evrov, je pridobil 17 mest na lestvici.

Prek podjetja MS Invest ima Satler v lasti polovico investicijske skupine MSIN, ki je konglomerat približno 20 podjetij. Največje so skupine odvisnih družb Cetis, KIG in Donit Tesnit ter odvisne družbe Hifi Colorstudio, GT Naložbe in Donep. Skupaj zaposlujejo okoli tisoč ljudi.

Predlani so prek škofjeloške družbe EGP, ki sodi v skupino Cetis, na Hrvaškem kupili še Neograf. Še leto pred tem pa so prvič vstopili tudi v storitve, in sicer s prevzemom družbe Papilio iz Murske Sobote, ki prek podjetja Linija obvladuje Avtobusni promet Murska Sobota.

Satlerjevi poslovni začetki sovpadajo še s certifikatno privatizacijo. Bil je sodelavec borzne hiše Nika, nato pa leta 1994, ko je LB Pomurska banka ustanovila Pomursko družbo za upravljanje skladov, postal njen direktor, še pišejo pri Finance Manager. Satler je preko podjetja Kremen tudi solastnik podjetja Paradajz.

49. mesto: Iztok Lipnik - 56,2 milijona (Elrad International)

Na 49. mestu lestvice se je z 56,2 milijoni znašel Iztok Lipnik, ki sicer ni Pomurec, a je lastnik 30 odstotkov družbe Elrad International, ki deluje v Gornji Radgoni. Na lestnici je padel za 13 mest.

Podjetje Elrad International izdeluje elek­tronske sklope za končne izdelke na področju malih gospodinjskih aparatov, električnih orodij, bele tehnike in avtomobilske industrije.

Poleg tega je Iztok Lipnik še četrtinski lastnik proizvajalke elektronske opreme za motorna vozila Elrad WS, so še zapisali pri Managerju. 

Družine Puklavec ni več na lestvici

Glede na lansko lestvico letos med sto najbogatejšimi Slovenci več ni družine Puklavec, ki je lani bila na 41. mestu, in Boštjan Marovt, ki je v lanskem letu bil na 65. mestu.

Sicer pa so, kot vselej na povprečje stotnije precej vplivajo specifične zgodbe posameznikov, tudi negativne. Ob propadu Studia Moderna Sandija Češka in njegove soproge Livije Dolanc ni več na lestvici, čeprav morda ob vseh prejšnjih prodajah in vnovičnih nakupih imata premoženje, ki bi ju postavilo na lestvico. 

Prav tako tokrat na lestvici ni družine Strašek, saj je po avgustovskih poplavah in ob številnih negotovostih za zdaj še preveč težav z oceno podjetja KLS Ljubno. V pogovoru za revijo Manager je sicer ustanovitelj dejal, da bo podjetje kmalu spet poslovalo nadpovprečno uspešno, kar sporoča, da družina na lestvico sodi, a podjetju ocene ni možno pripeti le v danem trenutku.

Rast premoženja manjša

Rast skupnega premoženja stoterice je bila skromnejša kot v prejšnjih dveh letih. Glavni razlog, da premoženje s težavo sledi inflaciji, so rastoči stroški v podjetjih, ki so v njihovi lasti. 

odjetja so sicer na takšne spremembe v okolju dobro pripravljena, vseeno pa so se dobičkovne marže znašle pod pritiskom, kar zavira rast ocenjenega premoženja, pravijo pri reviji in dodajajo, da so imeli v preteklosti zasluge za visoke skoke ocen tudi prevzemi po večkratnikih dobička, ki jih v obdobju rasti obrestnih mer ni več zaznati.

Na lestvici štirje novinci in šest povratnikov

Meja za vstop na lestvico se je z lanskih 33,3 milijona zvišala na 35,2 milijona evrov. Med stoterico so štirje novinci in šest povratnikov.

Najvidnejši nov obraz je kapetan nogometne reprezentance Jan Oblak z ocenjenimi 38,9 milijona evrov. Tako se je pridružil trem športnikom z uspešnimi karierami v ameriških profesionalnih ligah Luki Dončiću, Goranu Dragiću in Anžetu Kopitarju.

Skoki podjetjem, ki se ukvarjajo z energetskimi rešitvami

Za visoke skoke na lestvici so zaslužna podjetja, ki ponujajo učinkovite energetske rešitve. 

Največji skok, merjeno v odstotkih je uspel lastnikoma proizvajalca toplotnih črpalk Kronoterm Bogdanu Kronovšku in Nataši Besednjak (72,6 milijona evrov; +83 odstotkov), in sicer ob povečanju prihodkov podjetja za 171 odstotkov na 42,3 milijona evrov in ustvarjenih 9,2 milijona evrov dobička.

Rast povpraševanja po toplotnih črpalkah je dala zalet tudi velenjskemu podjetju Firšt v lasti Franca in Elizabete Firšt, ki je specializirano za ventile in regulatorje ogrevanja, iskane med proizvajalci toplotnih črpalk. Z ocenjenimi 36,9 milijona evrov sta novinca med stoterico.

Na lestvici sta še dva nova obraza: lastnik komendskega podjetja IMP Pumps Damir Popović (40,3 milijona evrov) in David Svetličič, ki se je na lestvico povzpel predvsem po zaslugi proizvajalca avtodomov Tourne Mobil, je pa tudi lastnik družb Asi in Lev.

Finance Manager izpostavljajo tudi največjega lastnika trboveljskega Dewesofta Jureta Kneza, ki se je s rastjo premoženja za 90 milijonov na 243 milijonov evrov, kar je šestkrat toliko kot pred štirimi leti, prvič uvrstil med deseterico. Oceno vrednosti so pri Finance Managerju zvišali ob lani ustvarjenih 76,4 milijona evrov prihodkov in 31-odstotni EBIT dobičkovni marži Dewesofta.