Kljub lanskemu letu, ki ga je kmetijstvo preživelo razmeroma dobro, se število kmetij zmanjšuje, predvsem majhnih.
Stanje v slovenskem kmetijstvu se je v minulem letu izboljšalo, predvsem na področju sadjarstva, krompirja, perutnine, drobnice in mleka. Izboljšanje se kaže kot hitrejša rast odkupnih cen, je za Siol pojasnil Marjan Papež s Kmetijsko gozdarske zbornice.
Stanje slabše zaradi hitre rasti stroškov
Kljub temu, da je kmetijstvo lanskega leta ni preživelo slabo, pa je dejstvo, da so dajatve vedno večje in slovenski kmet vedno težje preživi. Zaradi hitrejše rasti stroškov je stanje slabše v prašičereji in pri pridelavi jajc, prav tako pa se je zaradi padca odkupnih cen poslabšalo stanje pri pridelavi žita, oljnic, v vinogradništvu in govedoreji.
Vse več obdelovalnih površin se zarašča
Število kmetij v Sloveniji se iz leta v leto zmanjšuje, leta 2010 je bilo v Sloveniji okrog 74.600 kmetij, lani le še 72.600. Kot je še pojasnil Papež, je razlog za zmanjšnje števila kmetij predvsem v opustitvi dejavnosti pri manjših kmetijah, saj se po njegovih besedah kmetovanje enostavno ne splača, zato kmetje tam, kjer je bila prej obdelovalna površina, zdaj sadijo drevje. Zakrbljujoče pa je tudi, da se vse več obdelovalnih površin zarašča.
Večje kmetije se se širijo
Medtem ko manjše kmetije opuščajo svojo dejavnost, pa večje najemajo obdelovalne površine manjših opuščenih kmetij. Leta 2000 je povprečna velikost kmetije znašala 5,6 hektarja, v lanskem letu pa že 6,5 hektarja na kmetijo. V letu 2010 je na družinskih kmetijah delalo 74.425 gospodarjev-upraviteljev, njihova povprečna starost pa je bila 57 let.
Težko reči, da je slovenski kmet bogat
V letu 2010 je po podatkih Statističnega urada skupni standardni dohodek kmetijskih gospodarstev v Sloveniji znašal več kot 915 milijonov evrov, to je povprečno 12.260 evrov na kmetijsko gospodarstvo. Ob upoštevanju vseh dajatev in novega nepremičninskega davka, ki jih mora kmet plačevati, je težko reči, da je slovenski kmet bogat. Po besedah Papeža, je kmetijstvo sicer donosno, vendar pa so tudi vložki veliki, saj za obdelavo zemlje kmet potrebuje stroje in tudi čas, da pridelek zraste.
