Danes je bil sklican vseslovenski protest lastnikov zemljišč na vodovarstvenih območjih za čisto pitno vodo
Na Hajdini pri Ptuju se je dopoldne zbralo približno 350 kmetov, ki so s protestnim shodom opozorili na po njihovem mnenju izjemno težke pogoje kmetovanja na prvem vodovarstvenem območju (VVO).
Za razbremenitev si kmetje želijo višjo odškodnino za tovrstno kmetovanje ali pa odkup zemljišč. Na protestu ni bilo predstavnikov resornih ministrstev, če ti časa za sestanek kmalu ne bodo našli, bodo kmetje svoj protest stopnjevali z zaporami cest in polivanjem gnojevke.
Ostre omejitve za kmetovalce
Približno 1.400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin leži na prvem VVO, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Zaradi teh omejitev številne kmetije počasi propadajo in na to so želeli kmetje opozoriti s protestnim shodom za čisto pitno vodo. Kaj zahtevajo? "Primerno odškodnino, na način, da smo enakovredni z drugimi. Če to ni mogoče, pa nadomestna zemljišča, ki jih ima država zdaj v lasti," je povedal Stanko Rukav.
Da so kmetom nekaj takšnega v preteklosti neuspešno že ponudili, pa je v Ljubljani poudarila generalna direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majerle: "Predvsem se je izkazalo, da kmetje niso želeli drugih zemljišč z zamenjavo, ampak dodatna zemljišča."
"Poleg tega je sklad pripravljen odkupovati zemljišča kmetov na teh območjih, vendar po tržni ceni," je dodala.
Država se ni zmenila za današnji shod
Pogovor in dogovor o slišanem kmetje zahtevajo takoj, prvo razočaranje pa so tokrat doživeli ob spoznanju, da si nihče iz Ljubljane ni vzel časa za pot na Hajdino. Če bo ignoranca trajala, bodo protest stopnjevali. "Drugič bomo mi zaprli eno cesto. Mesec dni prej bomo najavili in izvedli zaporo, protestirali bomo; in če dogovora ne bo, bomo zahtevali odstop vodilnih. Zadnji kriterij bo polivanje z gnojnicom," je napovedal Milan Unuk.
Kljub vsemu pa tudi kmetje upajo na dogovor, saj, kot pravijo, je onesnaženje čiste pitne vode skrajni protestni ukrep.
V Pomurju največ njiv v VVO
Na novo določena VVO povzročajo že številne preglavice pomurskim kmetom. V Pomurju med zaščitena in omejena območja spada največ njivskih površin, in sicer kar 50 odstotkov vsega VVO.
V Sloveniji VVO predstavljajo približno 17 % celotnega ozemlja oz. 347.878,8 ha. Največ VVO pokriva gozd z 61,1 %, sledi travinje z 13,6 % in njive z 10,9 %. Ostale kategorije rabe tal zavzemajo manj kot 10 %.
Država ni ustrezno poskrbela za zaščitena območja
Sogovornik opozarja tudi, da izredno nizke odškodnine za zelo zahtevne in obvezne ukrepe država šteje kot državno pomoč. Po Unukovih besedah je država kmetom izdala odredbo, kako morajo kmetovati na ožjih vodovarstvenih območjih, ni pa poskrbela za ustrezna denarna nadomestila ali nadomestna zemljišča.
Razmere na najožjih vodovarstvenih območjih kmete na teh območjih po navedbah civilnih iniciativ postavljajo v neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi kmeti v Sloveniji, predvsem pa s primerljivimi kmetijami na vodovarstvenih območjih v sosednjih državah.
Foto: delo.si