V Sloveniji je ustanovljenih 212 občin, od tega 11 mestnih občin, vendar pa bi lahko bilo slednjih kaj kmalu nekoliko manj.
Strategija razvoja lokalne samouprave do leta 2020, ki jo konec septembra sprejela vlada, namreč ocenjuje, da nekatera mesta v Sloveniji vloge širšega gravitacijskega središča ne upravičujejo.
Ob Novi Gorici, Ptuju in Slovenj Gradcu naj bi izguba statusa mestne občine grozila tudi Murski Soboti.
Mestnih občin v Sloveniji preveč
V Sloveniji soobstajata dva tipa občin – navadne in mestne – pri čemer naj bi slednje imele več pristojnosti. Vendar pa je Ministrstvo za javno upravo sedaj med oblikovanjem strategije ugotovilo, da je veljavni okvir enajstih mestnih občin preširok.
Med cilji so si zato zadali preveriti izpolnjevanje pogojev za status obstoječih mestnih občin.
Nič več Mestna občina Murska Sobota?
V 16. členu Zakona o lokalni samoupravi iz leta 1994 je sicer zapisano:
Z zakonom se lahko občini dodeli status mestne občine, če je na njenem območju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest ter je gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
Murska Sobota, Ptuj, Nova Gorica in Slovenj Gradec tako danes ne bi več izpolnjevale zakonskih pogojev za omenjeni status.
Jevšek: Murska Sobota izpolnjuje pogoje
Za komentar smo prosili župana Mestne občine Murska Sobota Aleksandra Jevška, ki odgovarja, da je Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij kot mestno občino določil tudi Mursko Soboto, ki izpolnjuje zakonske pogoje, določene z Zakonom o lokalni samoupravi iz leta 1993.
Predmetni zakon je bil sicer deležen številnih dopolnitev in sprememb, med drugim tudi zaostritve pogojev za pridobitev statusa, saj se je pogoj števila prebivalcev povečal z 10.000 na 20.000 prebivalcev, a župan meni, da je zakonodajalec s tem želel zgolj omejiti možnost nastanka novih mestnih občin.
Sprememba po njegovem tako naj ne bi vplivala na že obstoječe mestne občine, ki so status prejele z zakonom leta 1994.
»Upoštevajoč dodatne naloge, ki jih imamo mestne občine kot gospodarska, kulturna in upravna središča svojega gravitacijskega območja, menimo, da bi zakonodajalec moral sprejeti poseben zakon o mestnih občinah, na podlagi katerega bi se del državnih nalog kot izvirne prenesle na mestne občine, ter na novo uredil financiranje mestnih občin na podlagi spremenjenih kriterijev za izračun primerne porabe,« še dodaja župan.
Ob tem velja omeniti tudi, da strategija resda predvideva preverjanje izpolnjevanja pogojev, a je verjetnost dejanske ukinitve statusa omenjenim mestnim občinam tudi zaradi morebitnega burnega odziva javnosti precej vprašljiva.
