Slovenija je v vrhu držav glede na število okužb z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Ob tem je svojo zgodbo o večkratni okužbi z boreliozo z nami delila bralka Tina.
S toplejšimi dnevi se ne začenja le sezona piknikov in uživanja na soncu, ampak tudi sezona klopov. Od pomladi do jeseni so namreč ti najaktivnejši. V Pomurju je bilo lani zabeleženih pet primerov klopnega meningoencefalitisa in 288 primerov lymske borelioze, pričajo podatki Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. V Sloveniji letno za klopnim meningoencefalitisem zboli od 200 do 300 ljudi, za boreliozo pa od pet do šest tisoč ljudi. Tako smo v vrhu držav glede na okužbe, ki jih prenašajo klopi.
Klopni meningoencefalitis smrten v enem do dveh odstotkov primerov
Klopni meningoencefalitis poteka običajno v dveh fazah. Prva faza se začne približno teden dni po vbodu klopa, simptomi pa so podobni gripi, torej slabo počutje, bolečine v mišicah in glavobol. Pri večini bolnikov sledi druga faza z visoko temperaturo, močnim glavobolom in lahko celo z nezavestjo, pravijo na soboškem ZZV. »Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pa tudi ohromelost,« pojasnjuje Teodora Petraš, direktorica soboškega Zavoda za zdravstveno varstvo, in pravi, da je bolezen smrtna za enega do dveh odstotkov odraslih bolnikov.
Proti boreliozi cepljenja ni, zdravljenje nujno
Klopi prenašajo tudi boreliozo – bolezen, proti kateri cepljenja ni. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po treh do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. »Značilno pri tem je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je tudi več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine tudi brez zdravljenja, vendar v tem primeru lahko okužba prodira dalje,« pojasnjuje Petraševa. V drugi in tretji fazi bolezni, lahko tudi več mesecev ali let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov.
Tina za boreliozo zbolela že trikrat
Omenjene simptome pa dobro pozna naša bralka 23-letna Tina, ki je za boreliozo zbolela kar trikrat: »Nazadnje so me poslali k ortopedu, ker sem imela bolečine v kolku, a so me iz varnostnih razlogov poslali tudi na testiranje za boreliozo, ki se je spet izkazala za pozitivno.« Tina pravi, da ji bolezen bistvenih posledic ni pustila, a je razvila fobijo pred klopi in zato ne mara hoditi v gozd: »Ampak sčasoma je že boljše. Pravim, da če me spet doleti, me zato, ker tako mora biti. Sem pač ena od mnogih, ki je že zbolela za to boleznijo in jo prebolela.«
Uporaba sredstev za odganjanje klopov in cepljenje
Strokovnjaki zato pri sprehodih v naravo priporočajo uporabo sredstev za odganjanje klopov: »Poleg tega je priporočljivo, da se oblečemo v svetla oblačila, z dolgimi rokavi, zaščitimo glavo s klobukom. Proti klopnemu meningoencefalitisu imamo na voljo tudi cepivo, ki nudi zanesljivo zaščito,« pojasnjuje direktorica ZZV MS. Po njenih besedah pa je precepljenost prebivalcev Slovenije proti klopnemu meningoencefalitisu kljub temu nizka, le okrog 10 odstotkov. V sosednji Avstriji je namreč precepljenost okrog 80 odstotna.
Naravne metode, samopregledovanje in hitra odstranitev klopa
Zeliščar Lovro Vehovar pa pravi, da obstajajo tudi naravne metode zaščite pred klopi: »Nekateri pravijo, da pomagajo eterična olja, kot so na primer sivka, poprova meta, materina dušica, žajbelj, bazilika. Zmešamo jih z vodo ali olivnim oljem in se namažemo preden gremo v gozd. Druga metoda je, da se natremo s česnom.« Sam pa ne uporablja nobenih sredstev za zaščito, ampak se pregleda in odstrani klope. Temeljito samopregledovanje in hitra odstranitev klopa po vrnitvi iz narave je tudi po besedah Petraševe izjemnega pomena: »Čim hitreje klopa opazimo in pravilno odstranimo, manjša je možnost okužbe.«
Kako odstraniti klopa, si oglejte na sliki ali v spodnjem videu.
