Tožba proti Franciju Justu dvignila prah, Kardoš ostro nad vodstvo knjižnice: »Sodno pravdanje k ugledu ne pripomore«

Sodni postopek, v katerem direktorica Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Klaudija Šek Škafar zaradi domnevnega obrekovanja zasebno toži literarnega zgodovinarja in publicista Francija Justa, odmeva tudi med strokovno javnostjo.

Na dogajanje se je za Sobotainfo odzval Štefan Kardoš, predsednik Slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja, ki ne skriva začudenja in ogorčenja nad ravnanjem vodstva knjižnice.

Po njegovem mnenju se odpira pomembno vprašanje, koliko prostora za javno kritiko dopuščajo vodstva javnih ustanov.

»Z začudenjem in ogorčenjem«

Na vprašanje, kako v slavističnem društvu spremljajo sodni postopek proti Franciju Justu, je Kardoš odgovoril, da z »začudenjem in ogorčenjem.«

»Direktorica zaradi obrekovanja ne toži le Francija Justa, ampak tudi sindikat, zdi se, kot da je vsaka kritika njenega dela kar obrekovanje in napad na ugled ustanove.«

Ob tem je spomnil, da je Just na domnevne nepravilnosti pri vodenju knjižnice opozarjal že pred leti, ko je bil član strokovnega sveta zavoda.

»Franci Just je kot član strokovnega sveta ustanove že dolgo nazaj opozarjal za nepravilnosti v vodenju zavoda, a so pristojni njegova opozorila vztrajno ignorirali. Zdaj molčijo in gledajo vstran, kmalu ne bodo vedeli ničesar več.«

Kritika javnih funkcionarjev je po njegovem mnenju legitimna

Kardoš meni, da morajo biti posamezniki, ki prevzamejo javne funkcije, pripravljeni tudi na ostrejše kritike svojega dela.

»Ko vstopiš v polje javnega, moraš biti pripravljen na kritiko, tudi ostro. Če lahko jasno pokažeš dobre rezultate dela, takšne kritike prej ali slej izzvenijo kot neupravičene.«

Ocenjuje tudi, da sodni postopki niso ustrezen način za reševanje nesoglasij med vodstvom javne ustanove in njenimi kritiki.

»Ogorčeni nismo samo v našem društvu«

Predsednik slavističnega društva je posebej poudaril, da nezadovoljstvo zaradi sodnega postopka ni omejeno zgolj na pomursko strokovno javnost.

»Če vodiš ustanovo, kakršna je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota, seveda moraš skrbeti za njen ugled v javnosti. Vendar pa sodno pravdanje k takemu ugledu ne pripomore kaj dosti, sploh ne pravdanje s sindikatom in tako uglednim posameznikom, kot je Franci Just.«

Dodal je, da ogorčenja ne izražajo le člani društva, ki ga vodi.

»Ogorčeni nismo samo v našem društvu, ampak v celotni zvezi slavističnih društev Slovenije.«

Sodni postopki lahko zavirajo javno razpravo

Kardoš opozarja tudi na širše posledice tovrstnih sporov. Po njegovem mnenju lahko sodno reševanje konfliktov negativno vpliva na pripravljenost strokovnjakov, da javno opozarjajo na domnevne nepravilnosti v kulturnih in izobraževalnih ustanovah.

»Če v medijih namesto javne razprave spremljamo pravdanje na sodišču, to zagotovo nikogar ne vzpodbuja k debati.«

Ob tem opozarja, da se namesto odkrite razprave v javnem prostoru širijo anonimne obtožbe in žaljivi komentarji, kar prav tako ne koristi ugledu ustanove.

»Pred ljudmi z znanjem bi se morali plaziti po kolenih«

Kardoš je posebej izpostavil tudi strokovni ugled Francija Justa, dolgoletnega literarnega zgodovinarja, publicista in poznavalca prekmurskega kulturnega prostora.

Prepričan je, da bi morali odločevalci znanju in strokovnim izkušnjam posameznikov, kakršen je Just, namenjati bistveno več pozornosti.

»Če bi politiki in drugi odločevalci resnično razumeli, zakaj so bili izvoljeni na svoje funkcije, bi se pred ljudmi z znanjem, kakršno ima Franci Just - to pa je prav znanje na področju, o katerem tukaj govorimo - plazili po kolenih in prosili na nasvete.«

Svojo kritiko je sklenil z oceno, da pri odločanju pogosto prevladujeta oholost in želja po oblasti, namesto odgovornosti in spoštovanja strokovnega znanja.

Sodna zgodba se nadaljuje

Spomnimo, direktorica soboške knjižnice Klaudija Šek Škafar je proti Franciju Justu vložila zasebno tožbo zaradi domnevno spornih javnih izjav o delovanju sveta zavoda in razmerah v knjižnici.

Just je med drugim govoril o političnem plenjenju in »politično-pajdaškem kadrovanju.«

V okviru postopka sta bila na septembrski obravnavi zaslišana nekdanji začasni vodja knjižnice Albert Halász in predsednica strokovnega sveta Lidija Kreft.

Primer sledi tudi odmevnemu sodnemu postopku proti sindikalni zaupnici Suzani Lukovnjak, ki je bila oproščena očitkov v ločenem postopku.

Naslednja obravnava v zadevi Francija Justa je napovedana za 18. november 2026, ko naj bi med drugim zaslišali predsednika sveta zavoda Romana Ladislava Ratkaia.