Goričko ima številne priložnosti, ključ do razvoja vidijo v povezovanju lokalnih ponudnikov.
V Panonski vasi v Tešanovcih se je odvila javna razprava z naslovom Trajnostni razvoj, ekološka pridelava in inovativne turistične prakse. Udeleženci so iskali odgovore na vprašanje, kako bolje povezati lokalno pridelavo hrane, turizem, naravno in kulturno dediščino ter podjetništvo.
Razpravo je vodila Lucija Kadiš, direktorica Zavoda Kocljevina, ki je vodilni partner projekta Trajnostno po Goričko. Poudarila je pomen sodelovanja med lokalnimi kmetijami, turističnimi ponudniki, javnimi ustanovami in skupnostmi.
V pogovoru so sodelovali Sašo Koca, podžupan občine Moravske Toplice, Mihaela Kalamar, direktorica Zavoda za turizem, šport in kulturo Šalovci, Sonja Bily, direktorica Turistično-informativnega centra Moravske Toplice, Maja Kadiš, direktorica Panonske vasi, Alen Andrejč, direktor butičnega resorta Nindri Indri, ter Denis Vitez s kmetije Vitez.
Občina načrtuje podjetniški inkubator, izpostavili tudi birokratske ovire
Podžupan Koca je predstavil občinske ukrepe na področju trajnostnega razvoja.
Pojasnil je, da so v preteklem letu sprejeli tri pomembne dokumente, med njimi strategijo razvoja občine do leta 2030, strategijo trajnostnega razvoja do leta 2030 in občinsko celostno prometno strategijo. Pri njihovi pripravi je po njegovih besedah sodelovalo približno 450 deležnikov.
Omenil je tudi zaključeno komasacijo in agromelioracijo v Martjancih in Noršincih, vredno približno pol milijona evrov.
Kot pomemben prihodnji projekt je izpostavil načrtovano prenovo gasilskega doma v Noršincih v podjetniški inkubator - Povezovalnik, pri katerem občina sodeluje z občinama Turnišče in Puconci.
Ob tem je opozoril na dolgotrajne upravne postopke, ki po njegovem mnenju zavirajo izvedbo projektov. Kot primer je navedel načrtovano kolesarsko povezavo Bogojina–Gančani, pri kateri so se srečali s številnimi administrativnimi zahtevami.
Goričko ima prednost v neokrnjeni naravi in pristnih doživetjih
Kalamar je kot največji prednosti Goričkega izpostavila ohranjeno naravo in dejstvo, da območja ni zajel množični turizem.
Po njenem mnenju prav to omogoča razvoj butičnih turističnih doživetij, ki temeljijo na naravni in kulturni dediščini ter lokalni tradiciji.
Kot primer dobre prakse je predstavila prireditev Kapüstni den, ki povezuje domače gospodinje, lokalne pridelovalce in obiskovalce. Omenila je tudi turistično-nastanitveni center Peterloug, kjer obiskovalcem predstavljajo lokalne izdelke in jih usmerjajo k ponudnikom na Goričkem.
Spregovorila je še o mednarodni umetniški koloniji, s katero so želeli pokazati, da lahko poleg kulinarike in narave obiskovalce privablja tudi umetnost.
Ob koncu razprave je poudarila potrebo po enotni turistični destinaciji Pomurje, ki bi omogočila bolj usklajeno predstavitev regijske ponudbe.
Moravske Toplice niso samo termalna voda
Bily je poudarila, da si obiskovalci vse bolj želijo pristnih doživetij, stika z domačini in spoznavanja lokalnega okolja.
Po njenih besedah Moravske Toplice poleg termalne vode ponujajo tudi kolesarske in pohodniške poti, kulturno dediščino, kulinariko ter vinogradništvo.
Pojasnila je, da bi morali lokalne pridelovalce še tesneje povezati s hoteli, restavracijami in turističnimi agencijami. Obiskovalcem bi tako lahko ponudili celovita doživetja, od lokalnega zajtrka do obiska kmetije in nakupa domačih izdelkov.
Predstavila je tudi primer tradicionalne ročne košnje v Selu, ki je bila po njenih navedbah uvrščena med sto svetovnih trajnostnih zgodb.
Kot eno od možnih rešitev za boljše povezovanje je predlagala digitalno-logistično vozlišče, v katerem bi bili zbrani podatki o lokalnih pridelovalcih, njihovih izdelkih in razpoložljivih zalogah.
Takšen sistem bi gostincem in turističnim ponudnikom olajšal naročanje lokalnih sestavin, obiskovalcem pa omogočil boljši vpogled v izvor hrane.
Panonska vas stavi na tradicijo in sodelovanje
Kadiš je predstavila izkušnje pri vključevanju prekmurske tradicije v sodobno turistično ponudbo.
Panonsko vas sestavlja deset hišic, zgrajenih po prekmurskem izročilu. Po njenih besedah je pomembno, da tradicije ne predstavljajo zgolj kot del preteklosti, temveč jo vključujejo v doživetja, zanimiva tudi za nove generacije obiskovalcev.
Poudarila je, da turisti v Prekmurju cenijo predvsem mir, naravo, domačo hrano in gostoljubnost.
V Panonski vasi pri organizaciji porok, poslovnih srečanj in sprejemanju individualnih gostov sodelujejo z lokalnimi ponudniki. Kadiš meni, da bi morali turistični ponudniki manj razmišljati kot posamezniki in bolj kot skupna destinacija.
Tudi sama je predlagala organiziran sistem, ki bi lokalne pridelovalce neposredno povezoval s turističnimi in gostinskimi ponudniki ter poenostavil naročanje njihovih izdelkov.
V butičnem turizmu ni pomembna le nastanitev, temveč doživetje
Andrejč je poudaril, da se butični turizem od množičnega razlikuje predvsem po osebnem pristopu do gosta.
Kot pomembne prednosti Prekmurja je navedel mir, naravo, gostoljubnost in kakovostno kulinariko.
Predstavil je sodelovanje s kmetijo Flisar, v okviru katerega lahko gostje s kolesom obiščejo kmetijo, prevzamejo jajca in jih prinesejo na zajtrk, kjer jim jih pripravijo.
Omenil je tudi povezovanje z lončarsko vasjo Filovci in društvom Pomelaj, s katerima lahko obiskovalcem ponudijo ustvarjalne delavnice.
Po njegovem mnenju je pomembno, da lokalni pridelovalci in rokodelci ne nastopajo zgolj kot dobavitelji, ampak postanejo del turističnega doživetja.
Kmetija Vitez večino izdelkov proda neposredno doma
Vitez je predstavil izkušnje lokalnega pridelovalca, ki nadaljuje družinsko kmetijsko dejavnost.
Na kmetiji se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, v okviru dopolnilne dejavnosti pa prodajajo bučno in sončnično olje ter bučna semena. Del pridelave so usmerili tudi v ekološko kmetovanje.
Po njegovih besedah približno tri četrtine izdelkov prodajo neposredno na kmetiji, sodelujejo pa tudi z vrtci, osnovnimi šolami, gostinskimi ponudniki in Turistično-informativnim centrom Moravske Toplice.
Kot eno največjih težav pri poslovanju je izpostavil birokracijo. Opozoril je tudi na izzive pri zagotavljanju sledljivosti izdelkov in konkurenco ponudnikov, ki po njegovih navedbah dejavnosti nimajo ustrezno prijavljene.
Kljub temu meni, da imajo lokalni pridelovalci dobre možnosti za razvoj, če se aktivno vključujejo v sodelovanje s turističnimi ponudniki, obiskujejo sejme in predstavljajo svoje izdelke.
Podprl je tudi idejo o digitalnih platformah in tesnejšem povezovanju na medobčinski ter regijski ravni.
Skupna ugotovitev je bila potreba po večjem povezovanju
V sklepnem delu so sogovorniki predstavili predloge za nadaljnji razvoj trajnostnega turizma in lokalne pridelave.
Med njimi so bili vzpostavitev enotne turistične destinacije Pomurje, razvoj digitalnega sistema za povezovanje lokalnih ponudnikov, poenostavitev naročanja lokalnih izdelkov ter več sodelovanja med občinami.
Poudarili so tudi pomen osebnih doživetij, ohranjanja kulturne dediščine in vključevanja domačinov v turistično ponudbo.
Javna razprava je potekala v okviru projekta Trajnostno po Goričko, ki se izvaja v sklopu programa Lokalna akcijska skupina (LAS) Goričko 2021–2027 in je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.
V projektu poleg Zavoda Kocljevina sodelujejo občina Moravske Toplice, Irena Čahuk, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ter Robert Hari, samostojni podjetnik na področju trgovine in kmetijstva.
