Za svobodno Prekmurje je tekla krvava Mura

V Sloveniji se ob dnevu boja proti okupatorju, nekoč dnevu Osvobodilne fronte, spominjamo ustanovitve Protiimperialistične fronte v Ljubljani. To so v hiši književnika Josipa Vidmarja, deset dni po vdaji vojske kraljevine Jugoslavije in dobrih 14 dni po okupaciji Slovenije, ustanovili Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler, Josip Rus, Tone Fajfar, Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar.

Vojna najmanj prizadela Prekmurje

V drugi svetovni vojni je življenje izgubilo skoraj 100 tisoč Slovencev. Najbolj je bila prizadeta Ljubljanska pokrajina, kjer je življenje izgubilo 32.060 ljudi, kar je pomenilo 9,5 % prebivalcev. Najmanj je bilo prizadeto Prekmurje, kjer je bilo 1.598 žrtev oziroma 1,6 % prebivalstva. Med temi je bila skoraj polovica (728) civilistov, 189 je bilo mobilizirancev v madžarsko vojsko, 83 članov narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov, 43 mobilizirancev v nemško vojsko, 20 sodelavcev partizanskega gibanja, 16 aktivistov OF ter 8 pripadnikov Jugoslovanske kraljeve vojske.

Madžari poskusili s hitro madžarizacijo

Območje Prekmurja je aprila 1941, po osvojitvi nemških sil, okupacijo prevzela madžarska vojska. Ta je poskušala območje čim hitreje madžarizirati. Upravno območje so razdelili na soboški in lendavski okraj, obnovili so raznarodovalno društvo za Vendsko pokrajino, uvedli madžarščino kot učni jezik, uničevali slovenske ter prekmurske knjige, zapovedali uporabo madžarščine ter prepovedali javno rabo slovenščine. Dovoljena je bila raba prekmurskega narečja, saj so trdili, da so Prekmurci, podobno kot porabski Slovenci (Vendi), posebna nacionalna skupina. 

Neuspela madžarizacija, a brez večjih uporov

Okupatorjem madžarizacija avtohtonega slovenskega prebivalstva z izobraževanjem in propagando ni uspela. Sledili so prvi poskusi organiziranega upora, tem pa aretacije, sodni procesi in zaporne ter smrtne kazni. Smrtna kazen je konec oktobra 1941 doletela tudi aktivista Evgena Kardoša in Štefana Cvetka, ki so ju obesili na dvorišču gradu v Murski Soboti, Kolomana Cigüta pa so zaradi pričakovanja otroka oprostili. Zaradi aretacij, smrti ali odhoda najdejavnejših aktivistov, v Prekmurju v prihodnjih dveh letih ni prihajalo do večjih akcij.

Ustanovitev prekmurske čete

Vojni položaj Madžarske se je spomladi 1944 precej poslabšal, zato so Madžari posegli po množičnih aretacijah in internacijah. Poleti sta v Prekmurje prišla Dane Šumenjak in Jože Kramar-Juš, z nalogo, da pripravita teren za večje akcije proti okupatorju. Sredi oktobra je v akciji madžarske vojske padel Kramar, nekaj dni pozneje pa na Vaneči še Dane Šumenjak. Kljub temu se je uporniško gibanje pričelo širiti. Ob koncu leta 1944 so v Prekmurju, na Dolinskem, pričeli ustanavljati prve vaške odbore OF, v začetku leta 1945 pa tudi do formiranja prekmurske čete.

Rdeča armada plačala krvavi davek

V začetku aprila 1945, dober mesec pred padcem Berlina, so vojaki sovjetske Rdeče armade prodrli v Prekmurje ter ga v nekaj dneh osvobodili. Že sama gradnja pontonskega mostu čez reko Muro naj bi terjala več kot 400 življenj sovjetskih vojakov, saj so ti bili med gradnjo neprestano izpostavljeni okupatorski vojski. Mnogo trupel naj bi tako odnesla reka. Točno število padlih sovjetskih vojakov, ki so osvobajali Prekmurje, ni znano. Zagotovo pa jih je na naših tleh življenje končalo vsaj 521. 

Spomenik zmage sprva kot grobnica

V spomin padlim vojakom Rdeče armade je 12. avgusta 1945 v središču mesta bil odkrit Spomenik zmage. Gre za 17 metrov visok spomenik, zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja. Spomenik je bil zasnovan kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja. Pred grobnico stoji častna straža, nad njo pa se dviguje obelisk s podobo Lenina na bronasti medalji. Sprva je bilo načrtovano, da bi tu bili pokopani padli sovjetski vojaki, a so pozneje njihove ostanke prenesli v skupne grobove na soboško pokopališče. Spomenik zmage je najpomembnejši spomenik padlim vojakom Sovjetske zveze v Sloveniji, o čemer priča tudi dejstvo, da pred spomenikom vsako leto 9. maja, ob dnevu zmage nad nacizmom, poteka slovesnost, ki se je udeležijo najvišji ruski predstavniki v Sloveniji.