Vlada Pušči odvzela skoraj 40 odstotkov sredstev in to brez točnih pojasnil

S sprejetjem novele zakona o financiranju občine, tudi z novim 20. a členom glede sofinanciranja obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji, je prišlo do preglavic v razporeditvi državnih sredstev.

Iz zakona je razvidno, da se občinam z evidentiranimi romskimi naselji iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji.

Sredstva se občinam za vsako proračunsko leto zagotovi v višini 4,2 odstotka skupne primerne porabe občin z evidentiranimi romskimi naselji.

Predhodno je bila višina sredstev za občine z evidentiranimi romskimi naselji določena drugače: v noveli iz leta 2021 je znašala 3,5 odstotka primerne porabe občine, z možnostjo dviga za občine z visokim indeksom razvojne ogroženosti.

V praksi to pomeni, da so nekatere občine glede na novo formulo prejele manj, druge pa več.

Beltincem za slabih 170 tisočakov manj, Lendavi za skoraj 300 tisoč evrov manj, Murski Soboti pa za skoraj 330 tisoč evrov manj

Občini Beltinci je v letu 2025 namenjeno 422.674 evrov, v letu 2026 pa 254.480 evrov, kar je za 168.194 evrov manj.

Občini Lendava je v letu 2025 namenjeno 572.464 evrov, v letu 2026 pa 279.144 evrov, kar je za 293.320 evrov oziroma več kot 50 odstotkov manj.

Občini Turnišče je v letu 2025 namenjeno 160.958 evrov, v letu 2026 pa 138.065 evrov, kar je za 22.893 evrov manj.

Mestni občini Murska Sobota je v letu 2025 namenjeno 871.174 evrov, v letu 2026 pa 543.118 evrov. Soboška občina bo v tem primeru prejela 328.056 evrov manj.

Cankovi namesto 110 kar 365.000 evrov

Občini Tišina je v letu 2025 namenjeno 206.060 evrov, v letu 2026 pa 218.895 evrov, kar je za 12.835 evrov več.

Občini Črenšovci je v letu 2025 namenjeno 210.032 evrov, v letu 2026 pa 247.315 evrov, kar je za 37.283 evrov več.

Občini Puconci je v letu 2025 namenjeno 398.600 evrov, v letu 2026 pa 477.182 evrov, kar je za 78.582 evrov več.

Občini Dobrovnik je v letu 2025 namenjeno 82.124 evrov, v letu 2026 pa 159.010 evrov, kar je za 76.886 evrov več.

Občini Kuzma je v letu 2025 namenjeno 99.954 evrov, v letu 2026 pa 231.570 evrov, kar je za 131.616 evrov več.

Občini Cankova je v letu 2025 namenjeno 109.966 evrov, v letu 2026 pa 365.296 evrov, kar je za 255.330 evrov oziroma dobrih 230 odstotkov več.

Prilagoditev proračunov in morebitno zmanjšanje sredstev za investicije

Mestna občina Murska Sobota bo tako prejela za okoli 40 odstotkov manj sredstev brez jasnih pojasnil, čeprav je bilo na strani ministrstva za javno upravo predhodno zagotavljano, da bodo spremembe minimalne.

Ob tem velja poudariti, da v besedilu predloga zakona ni navedeno, da bo zmanjšanje posamezne občine tako izrazito, kar nakazuje neskladje med pričakovanji in realnostjo.

Za občine z evidentiranimi romskimi naselji to pomeni, da bodo morale prilagoditi proračune in morda zmanjšati načrtovane programe ali investicije, če bodo sredstva odrezana.

V primeru Mestne občine Murska Sobota je po izračunih izpad sredstev precejšen in lahko vpliva na lokalne projekte, namenjene romski skupnosti – še posebej, ker je bilo naselje v preteklosti pogosto predstavljena kot »vzorno romsko naselje«.

Za odziv na zmanjšanje sredstev smo se obrnili na občine Beltinci, Lendava, Turnišče in Murska Sobota, odgovore pa bomo objavili v novem članku.

Po objavi prispevka so se odzvali iz ministrstva za javno upravo. Njihovo pojasnilo objavljamo v celoti.

»Izračun sredstev namenjenih za sofinanciranje obveznosti občin z evidentiranimi romskimi naselji temelji na 20. a členu zakona o financiranju občin. Za izračun sredstev se po novem uporablja natančna enačba, ki upošteva smiselne in strokovno vzdržne kriterije. Do novele zakona o financiranju občin, sprejete marca letos, so bila občini dodeljena sredstva pavšalno, v višini 3,5 odstotke njene primerne porabe. Za leto 2026 se višina sredstev izračuna tako, da se 4,2 odstotka primerne porabe vseh 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji seštejejo, tako dobljena vsota pa se razdeli po enačbi iz zakona. 

Največ k višini dodeljenih sredstev na občino prispevata število evidentiranih romskih naselij v občini in ocena števila prebivalcev v njih (polovica uteži). Takšen izračun je bistveno bolj objektiven od prejšnjega, saj so razlike v številu Romov po občinah zelo velike, od 0,2 odstotka od skupnega prebivalstva v občini do skoraj deset odstotkov. Pred sprejemom novele so bile s pripravljenimi izračuni občine tudi seznanjene.

Ob tem dodajamo, da vlada ni nikomur nič vzela, temveč zakon, kot omenjeno, določa nov način izračuna sredstev, ki je bil dogovorjen z Zvezo mestnih občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije, temelji pa na konkretnih in bistveno bolj objektivnih kriterijih, kot je bilo to določeno s prejšnjim pavšalom. Na ravni Slovenije gre za namen več sredstev, kot jih je bilo pred tem.«