V razstavišču Pomurskega muzeja nova razstava, ki bo obiskovalce popeljala v preteklost

Pomurje velja za agrarno pokrajino, ki danes predstavlja območje najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji, z nazivom 'žitnica države'.

Zato lahko zapišemo, da se kmečka produkcija in kmečki način življenja iz preteklosti odražata tudi skozi muzejske predmete v zbirkah Pomurskega muzeja Murska Sobota.

Ideja za razstavo se je porodila že v letu 2021

Nova muzejska razstava, ki svoja vrata odpira v ponedeljek, 6. februarja 2023, nosi naslov Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi.

Avtorici razstave sta Tamara Andrejek, umetnostna zgodovinarka, in etnologinja Jelka Pšajd.

»Ideja za razstavo se je porodila že v letu 2021 ob pripravi samostojne razstave Jelke Pšajd o prehranski dediščini, ko sva izbirali likovna dela, ki bodo pridružena njeni razstavi,« je v pogovoru za Sobotainfo dejala Tamara Andrejek, ena izmed avtoric razstave.

Ob pripravi razstave Jelke Pšajd sta naleteli na sliko Toneta Kralja, na kateri je upodobljeno ličkanje koruze. Slika je iz leta 1951, prišla pa je kot darilo Osnovne Šole II Murska Sobota že leta 2006.

»Ker gre za umetnika, ki ni Pomurec, mi pa kot Pomurski muzej nekako sledimo tej liniji, da predstavljamo pretežno dela naših avtorjev in stalna razstava tudi z vso to bogato vsebino nekako ne ponuja možnosti. Da pa bi kraljevo sliko razstavili na prehransko razstavo, pa nekako po goli tematiki tudi ni sodila,« je razložila Andrejek.

Zato se je avtoricama porodila ideja, da bi likovna dela, ki predstavljajo to kmečko tematiko, torej kmete in kmečko delo, predstavili na samostojni razstavi.

Na razstavi tudi etnološki filmi 

Vsa dela na razstavi so iz zbirke Pomurskega muzeja, razstavljenih pa bo tudi pet umetniško-dokumentarnih fotografij Jožeta Kološe, od tega so tri še neobjavljene.

Fotografije so nastale tekom njegovega foto reporterskega dela: »Nastale so kot nek slučajni moment, ko je opazil delavce na njivi, ali pa je tudi poprosil, da so mu kmetice malo pozirale ob njihovem vsakdanjem delu.«

Na razstavi bo ob fotografijah moč videti tudi etnološke predmete, orodja in pripomočke, ki so jih kmetje uporabljali in etnološki filmi, katere s pomočjo sodelavca Tomislava Vrečiča izdeluje Jelka Pšajd.

»Gre za video dokumentacijo veščin, znanj in tudi delovnih procesov, ki dan danes izumirajo. Ročna molža krave, klepanje kose, ti filmi, kratki etnološki izseki bodo torej del razstave,« je dodala Andrejek.

Za oblikovanje same razstave je poskrbel Gregor Purgaj, umetnik mlajše generacije, ki je s svojim umetniškim vidom izoblikoval prostor, v katerem so razstavljena umetniška dela.

Ob otvoritvi razstave bo izšla tudi publikacija

Na razstavi si bo ob moč ogledati podobe kmetov, kmetic in kmečke družine, ki so nastale izpod rok umetnikov Franca Kuharja, Toneta Kralja, Ludvika Vrečiča, Karla Jakoba, Jančija Pandurja, Ladislava Danča, Vere Horvat, Marije Zrim in Vere Simonič Blumenau.

»Vsa ta dela so, kot rečeno, združena z etnološkimi predmeti, nekaj pa je tudi besedne tradicije,« je razstavo opisala Andrejek.

Ob predstavi bo izšla tudi publikacija, pri nastanku katere so sodelovale Marija Makarovič, etnologinja, ki je spisala nekaj več o kmetih na visokih kmetijah na slovenskem koroškem, zgodovinarka Tadeja Andrejek, ki se je poglobila v arhivsko raziskavo dokumentov, ki se navezujejo na kmetovanje v času prve polovice 20. stoletja, Jelka Pšajd, ki je orisala vse te etnološke predmete in Tamara Andrejek, ki je umetniška dela interpretirala skozi svoje oči.

Razstava svoja vrata odpira v ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri, na Prešernov dan pa bo med 11. in 12. uro tudi praktični prikaz predenja na kolovratu.