Slovenija z vsaj enajstimi litri popitega alkohola na prebivalca sodi v sam vrh Evrope po porabi alkohola. Vendar na Zavodu za zdravstveno varstvo MS pravijo, da se trend vsaj v Pomurju obrača.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v nedavnem poročilu o statusu alkohola in zdravja Slovenijo uvrstila v skupino držav s porastom uživanja alkohola. Alkohol je povezan z več kot 200 boleznimi, eden glavnih vzvodov za zmanjšanje škodljivih posledic alkohola pa je zgodnje prepoznavanje in primerno zdravljenje zasvojenosti.
O čezmernemu pitju alkohola v Sloveniji in o tem, kakšno je stanje v Pomurju, smo se pogovarjali s Tatjano Krajnc-Nikolić, vodjo enote za zdravstveno statistiko na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ki nam je med drugim pojasnila tudi, da raziskava življenjskega sloga pri odraslih v Pomurju kaže zmanjševanje pitja alkohola.
Kako nevarno je čezmerno pitje alkohola in kakšne so lahko posledice?
Čezmerno pitje alkohola povzroča številne zelo resne bolezni: duševne in vedenjske motnje, bolezni srca in ožilja, bolezni prebavnih organov kot so alkoholna ciroza jeter, vnetje slinavke in gastritis. Čezmerno pitje nosečnic povzroča poškodbe ploda ter fetalni alkoholni sindrom in drugo. Je tudi dejavnik tveganja pri razvoju nekaterih rakavih bolezni.
Alkohol naj bi bil najpogostejši vzrok za prezgodnjo smrt med odraslimi v Evropi. Ali to drži tudi za Slovenijo in Pomurje?
Alkohol je dejavnik tveganja, ne pa vzrok umrljivosti. Vodilni dejavnik tveganja za umrljivost je kajenje, vendar je alkohol temu blizu. V Sloveniji in Pomurju so vodilni vzroki prezgodnje umrljivosti, torej umrljivosti pred 65. letom starosti, rak, bolezni obtočil, zunanji vzroki ter bolezni prebavil. Nezdrav življenjski slog, torej čezmerno pitje alkohola, kajenja, nezdrava prehrana in premalo gibanja pa prispevajo k večini teh bolezni in stanj.
V Pomurju in ostalih regijah vzhodne Slovenije je nadpovprečno število umrlih zaradi alkoholu pripisljivih vzrokov umrljivosti - največ umrlih je v spodnje zasavski, jugovzhodni in podravski regiji. Nadpovprečna je tudi prezgodnja umrljivost zaradi teh vzrokov, na 5. mestu med dvanajstimi regijami, ter število zdravljenih v bolnišnicah, kjer smo na 3. mestu.
Koliko ljudi je v Sloveniji in Pomurju odvisnih od alkohola? Se ta številka znižuje ali povečuje?
Lahko govorimo o povprečni porabi alkohola. Slovenija na žalost sodi v sam vrh Evrope po porabi alkohola, ki je povprečno v zadnjih nekaj letih 11-12 litrov registriranega alkohola na prebivalca, k temu pa je potrebno dodati še 7-8 litrov neregistriranega alkohola na prebivalca (iz lastne pridelave).
Raziskava življenjskega sloga pri odraslih prebivalcih v Pomurju kaže zmanjševanje pitja alkohola. Delež tistih, ki ne pijejo in tistih, ki so pili samo enkrat na mesec se je od leta 2001 do 2008 zvišal z 34 odstotkov na 62 odstotkov.
Kakšna bi po vašem mnenju morala biti politika boja proti čezmernemu pitju alkohola?
Celovit pristop k zmanjševanju čezmernega pitja alkohola se je pokazal kot uspešen. To pomeni sodelovanje vseh deležnikov družbe: politike, lokalne skupnosti, družine, šol, NVO. Pomemben je vzor, ki ga starši dajejo otrokom. Starši naj bi jasno pokazali otrokom, da je pitje alkohola škodljivo in za otroke nesprejemljivo. Javne osebe, ki so medijsko izpostavljene naj bi tudi bile vzgled - recimo, ne bi se smele fotografirati s kozarcem alkohola v roki in podobno.
V Sloveniji je z zakonom omejena dostopnost alkoholnih pijač mladim, vendar naj bi starši in drugi odrasli izvajanje tega zakona podpirali in ne na skrivaj otrokom in mladim ponujali alkoholne pijače. Neodgovorno je pričakovati, da inšpektorji stojijo za vsakim vogalom.
Kaj svetujete posameznikom, ki se prepogosto srečujejo z alkoholom?
Alkohol ni rešitev, je pa vzrok za probleme. Pogovorite se z bližnjimi, vprašajte osebnega zdravnika za nasvet in pomoč, ker rešitev in izhod obstajata.
