Zaradi slabih gospodarskih razmer, s katerimi je povezana tudi visoka stopnja brezposelnosti, se trend neplačevanja najemnin nadaljuje
Z revščino narašča tudi število deložacij. "Ker ljudje nimajo prihodkov, ne morejo plačevati stroškov, posledica so deložacije," poudarjajo socialni delavci. Statistika je najbolj kruta na Štajerskem, tudi v Pomurju je to vse večji socialni problem.
Propadla podjetja povečuje socialno stisko
Na Centru za socialno delo (CSD) Murska Sobota izpostavljajo, da se vse pogosteje soočajo s težavami izvršb in deložacij. Ob številnih propadlih podjetjih je socialna stiska v Pomurju vse večja, kar se takoj pozna na povečanju števila primerov deložacij. "V lanskem letu je bilo v Pomurju obravnavanih 16 primerov deložacij," stanje opisuje Nataša Meolic, direktorica CSD Murska sobota.
Pomoč samo posamezniku, ne celotni družini
Če pride do deložacije, lahko center za socialno delo pomaga le še s kratkotrajnimi namestitvami v programih, a ti programi so namenjeni posamezniku oziroma materam z otroki, nikakor pa ne celotnim družinam.
S CSD Murska Sobota sporočajo, da je vse več prejemnikov, ki imajo blokirane transakcijske račune, na CSD pa jim pomagajo tudi z enkratnimi denarnimi socialnimi pomočmi, ki jim pripadajo dvakrat letno.
Rednemu plačevanju najemnine se izogiba vsak četrti najemnik
Deložacij je zaradi revščine, ki je najbolj kruta prav do tistih, ki imajo najnižje dohodke, vse več. Ljudje se znajdejo v začaranem krogu, nimajo denarja za trgovino, kje še za najemnino. "Upravitelji stanovanj pa pač niso socialni delavci," pojasnjuje Valerija Bužan iz Socialne zbornice Slovenije.
"Povprečni dolg najemnika ob deložaciji znaša približno šest tisoč evrov. Trend neplačevanja najemnin in visokega števila deložacij raste. Upada tudi v letošnjem letu ne pričakujemo," z zbornice sporočajo in dodajajo, da jih je bilo samo do konca letošnjega marca razpisanih 28, do konca aprila pa jih je še 14.
Tudi po deložaciji dolg ostaja
Najemniki dolga tudi po deložaciji praviloma ne poravnajo, izvršba pa zaradi pomanjkanja sredstev dolžnika povečini ni uspešna. "Opažamo, da vse več najemnikov zaprosi za odpust obveznosti v okviru stečajnega postopka," poudarjajo na Socialni zbornici Slovenije.
Možnost za pomoč obstaja, a ljudje zanjo ne vedo
Postopek za pomoč deložiranim obstaja, a ljudje velikokrat ne vedo kam iti po pomoč. Pogosto pa zaradi kopice skrbi – običajno se ukvarjajo z izgubo službe, stanovanja, odklapljajo jim elektriko in vodo – nekako zablokirajo in niso sposobni več iskati primernih rešitev," trdi Bužanova.
Z ministrstva za delo ob tem sporočajo, da pripravljajo brošuro v kateri bodo zapisane vse pravice in možnosti, ki jih imajo najemniki stanovanj, ko se znajdejo v škripcih. Izpostavljajo pa tudi popravke zakonodaje – med drugim načrtujejo v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom, nekaterimi drugimi ministrstvi in občinami poiskati prazna stanovanja in jih ponuditi socialno najbolj ogroženim.
