Če se na Pariški mirovni konferenci dr. Matija Slavič ne bi zavzemal, danes Prekmurje ne bi pripadalo ostalemu delu Slovenije.
Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru je v sredo v sklopu občinskega praznika občine Križevci pri Ljutomeru v dvorani kulturnega doma v Križevcih pripravilo kulturno zgodovinski Slavičev večer, ki je bil posvečen dr. Matiji Slaviču rojenemu leta 1877 v vasi Bučečovci. Njemu v čast je pred župnijsko cerkvijo v Križevcih postavljen doprsni kip. Dr. Matija Slavič je bil teolog- duhovnik, univerzitetni profesor, pisatelj in prevajalec. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije iz hebrejščine. Vse skozi se je zavzemal za slovenski jezik. Kot diplomat se je skupaj z duhovnikom dr. Franom Kovačičem iz Veržeja udeležil leta 1919 pariške mirovne konference, kajti dr. Matija Slavič se je v Parizu zavzemal za Prekmurje, dr. Fran Kovačič pa za Štajerski del.
Na Slavičevem večeru na slikovit način predstavili gledališki del predstave, kako so v Parizu potekala poganjanja o priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu
Začrtale so se zgodovinske meje, katere veljajo še danes
Slavičev večer je bil v Križevcih letos zelo dobro obiskan, kajti kot osrednji gost večera je bil Anton Ratiznojnik, ki je predstavil vlogo dr. Matija Slaviča na pariški mirovni konferenci, v svojem govoru poudaril da če se dr. Matija Slavič v Parizu ne bi zavzel za Prekmurje bi prav gotovo danes ne pripadalo k matičnemu narodu- Sloveniji. Čeprav so se v Parizu klesala različna menjanja je z svojo pokončno držo in odločnostjo uspel prepričati številne delegate, da so podpisali sporazum o priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu. Tudi ostala prekmurska duhovščina je skupaj z dr. Matijo Slavičem imela velik vpliv nad svojimi verniki in na osnovi tega so se začrtale zgodovinske meje, kot so še danes.
V Prekmurju se ne bi govorilo Slovensko, ampak bi del Prekmurja pripadel madžarski državi.
Čas se je zavrtel v leto 1919
Na Slavičem večeru je tekla beseda o bližnji 100 letnici podpisa pariške mirovne pogodbe in v Križevcih naj bi ta dogodek obeležili dostojno. Predstavljen je bil zgodovinski zemljevid meja in sedanja vas Križevci. Rdeča nit Slavičevega večera je bil en del gledališke predstave, kako so se v Parizu pogajali in čakali na razglasitev. Med delegati je bil tudi dr. Matija Slavič, vsi skupaj so bili pražnje oblečeni, ko so vsi skupaj svečano podpisali pogodbo in jo tudi poštempljali, se zavedali pomembnega dogodka, da bo Prekmurje pripadalo kraljevini SHS. V odrski predstavi so čas zavrteli v leto 1919, kajti ves čas podpisa pogodbe se je v »sobi« govoril francoski jezik, ob manjšem prevajanju v slovenski jezik. Na Slavičem večeru so bile zapete tudi franconske pesmi. Režija Slavičevega večera je bila v rokah Roberta Juraka. V imenu občine Križevci pri Ljutomeru je vse zbrane, posebno še igralce nagovoril župan občine Križevci mag. Branko Belec. Slavičevega večera se je udeležil tudi domači župnik Štefan Vinkovič.
J. Ž.
