Zaradi intenzifikacije kmetijstva in slabega upravljanja s travniškimi ekosistemi upada število metuljev.
Število travniških metuljev v zadnih dveh desetletjih v Evropi dramatično upada, in kot pravijo znanstveniki bi to moral biti znak za alarm.
Število metuljev v Pomurju se zmanjšuje
Po podatkih Evropske agencije za okolje se je število travniških metuljev v zadnjih dveh desetletjih v Evropi zmanjšalo za skoraj 50 odstotkov. Kljub ogroženosti nekaterih vrst, je stanje v Pomurju zaenkrat še solidno pravi Kristjan Malačič, naravovarstveni nadzornik iz KP Goričko in dodaja, da se pa hitro slabša in strokovnjaki pričakujejo, da bo v kratkem izginilo kar nekaj vrst. Najbolj na udaru je sviščev mravljiščar, torej vrste, ki so ozko specializirane, gosenice imajo le eno ali nekaj hranilnih rastlin pa še te so velikokrat redke in ogrožene.
V Pomurju okrog 110 vrst dnevnih metuljev
V Sloveniji je po ocenah nekje 200 vrst dnevnih in okoli 3400 vrst nočnih metuljev. Lani so v Krajinskem parku Goričko v okviru mednarodnega projekta Krajina v harmoniji popisali dnevne vrste metuljev in ugotovili, da je pri nas 99 različnih vrst metuljev. Če se upoštevajo še podatki iz prejšnjih let se številka ustavi nekje pri 110 vrstah metuljev.
Intenzifikacija kmetijstva največji razlog upadanja števila metuljev
Daleč največji razlog upadanja vrst metuljev je intenzifikacija kmetijstva, pretirano gnojenje travnikov, večkratna košnja, preoravanje travnikov in do neke mere tudi pretirana raba škropiv, pravi Malačič. Kot drug ogrožujoč faktor pa je ravno nasproten proces, to je zaraščanje travnikov, najpogosteje s tujerodno zlato rozgo, z robidovjem, grmičevjem, končni sukcesijski stadij pa je seveda gozd, ko pa velika večina na travnike vezanih vrst popolnoma izgine. Malačič še dodaja, da je posledice težko predvideti, ampak če izginjajo opraševalci, je posledično tudi za ljudi manj hrane.
