Učenci v pomurskih osnovnih šolah že uporabljajo umetno inteligenco. Kaj o tem pravijo ravnatelji?

Umetna inteligenca postaja vse bolj prisotna tudi v šolskem prostoru. 

Čeprav so se številni starši in učitelji z njo srečali šele pred kratkim, pa jo mlajše generacije že aktivno vključujejo v svoje vsakdanje šolske dejavnosti. 

Zanimalo nas je, kako to zaznavajo osnovne šole v Pomurju, zato smo vprašanja naslovili neposredno na njihove ravnatelje.

»Uporaba umetne inteligence za potrebe pouka je dovoljena«

Na Osnovni šoli Sveti Jurij še niso zaznali, da bi učenci umetno inteligenco uporabljali prikrito ali na neprimeren način. 

Kot je pojasnil ravnatelj Aleksander Mencigar, pa se z umetno inteligenco srečujejo pri pouku računalništva, kjer jim učitelji predstavijo možnosti njene uporabe.

»Uporaba umetne inteligence za potrebe pouka je dovoljena,« je dejal Mencigar in poudaril, da se na šoli trudijo ozaveščati učence o koristih, nevarnostih in pasteh, ki jih prinaša ta sodobna tehnologija.

O umetni inteligenci se z učenci redno pogovarjajo znotraj učnih vsebin računalništva, dodatno pa to tematiko vključujejo tudi v izobraževanja o varni rabi interneta. Kot je dodal Mencigar, so te vsebine del kontinuiranega osveščanja, ki poteka skozi vzgojno-izobraževalni proces in vzgojni načrt šole.

»Umetna inteligenca je orodje, ki ga učenci morajo znati uporabiti« 

Na Osnovni šoli Beltinci so pri učencih že zaznali uporabo umetne inteligence. Po besedah Sonje Kepe jo otroci uporabljajo v različne namene – nekateri za pomoč pri učenju, drugi za reševanje nalog, tretji pri iskanju podatkov.

»Umetna inteligenca je orodje, ki ga učenci morajo znati uporabiti,« je dejala Kepe. 

Ključnega pomena pa je, da jih šola nauči kritičnega razmišljanja, preverjanja podatkov iz več virov in razumevanja informacij, ki jih tehnologija ponuja.

Na šoli spodbujajo koristno uporabo umetne inteligence – na primer za slovnično preverjanje besedil, prevajanje iz tujih jezikov, razlago učne snovi ali iskanje podatkov. Po drugi strani pa je nezaželeno, da učenci umetno inteligenco uporabijo zgolj za prepisovanje nalog brez razumevanja.

»Učence ozaveščamo o pasteh uporabe umetne inteligence,« je dodala Kepe in pojasnila, da jih o tem učijo v sedmem razredu pri fakultativnem pouku računalništva. Tam spoznajo tudi osnove delovanja umetne inteligence, velike jezikovne modele ter orodja za ustvarjanje slik in glasbe.

Na šoli učenci uporabljajo digitalno tehnologijo pod nadzorom učiteljev, kako pa umetno inteligenco uporabljajo izven šole, je odvisno od njihove lastne presoje.

»Podatkov ne moremo nekritično povzemati, saj niso vedno točni«

Na Osnovni šoli Križevci opažajo, da učenci predmetne stopnje umetno inteligenco uporabljajo predvsem doma. Z njo si pomagajo pri iskanju podatkov, informacij, obnov in reševanju nalog.

Ravnateljica Vasilija Stolnik je poudarila, da je uporaba umetne inteligence v določenih primerih smiselna in koristna predvsem, kadar gre za iskanje javno dostopnih podatkov.

 A je pri tem opozorila: »Podatkov ne moremo nekritično povzemati, saj niso vedno točni.«

Zato na šoli načrtujejo izobraževanja tako za učence kot tudi za strokovne delavce. Za učence bodo vsebine vključili v redni pouk, interesne dejavnosti in izbirne predmete. 

Stolnik je poudarila, da obstajajo velike razlike v znanju in uporabi umetne inteligence, tako med učenci kot med zaposlenimi, kar predstavlja dodaten izziv pri uvajanju novih tehnologij v šolski vsakdan.

»Opažamo, da pri večini učencev nadzora s strani staršev ni«

Na Osnovni šoli Kobilje so učitelji že zaznali, da učenci uporabljajo umetno inteligenco. Ravnateljica Ludvika Gjerek je dodala, da se o tem pogovarjajo z učenci od šestega do devetega razreda, pa tudi z mlajšimi, iz četrtega in petega razreda.

»Mlajši učenci jo uporabljajo predvsem za iskanje zanimivih informacij, starejši pa si z njo pomagajo pri pisanju spisov in pri projektnem delu,« je pojasnila ravnateljica. 

Uporaba umetne inteligence je po njenem mnenju lahko zelo koristna, če jo učenci uporabljajo za hitro iskanje podatkov ali preverjanje oblike naloge. A je opozorila tudi na pasti: »Pomembno je, da jih učimo kritične presoje virov, navajanja virov in upoštevanja avtorskih pravic.«

Ker gre za manjšo šolo, imajo možnost, da se z učenci o teh temah tudi osebno pogovorijo. Pisne izdelke preverjajo, v računalniških krožkih in pri pouku pa učence učijo odgovorne uporabe umetne inteligence, pogosto tudi s primeri napačnih rezultatov, ki jih umetna inteligenca lahko poda.

Umetna inteligenca postaja pomemben del digitalne pismenosti, ki je na Osnovni šoli Kobilje ena izmed prednostnih nalog. Ravnateljica napoveduje še več izobraževanj na to temo v prihodnje.

Za zdaj na šoli še pričakujejo navodila ministrstva, še posebej glede starostnih omejitev za uporabo tovrstnih orodij.

»Opažamo, da pri večini učencev nadzora s strani staršev ni, zato bi bila potrebna izobraževanja na nacionalni ravni za celotno populacijo, ne le za učitelje,« je še izpostavila Gjerek.

»Uporaba umetne inteligence je lahko v veliko pomoč«

Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca Bistrica se umetne inteligence lotevajo sistematično in načrtno. Šola že več kot desetletje sodeluje v projektu Inovativne pedagogike, ki ga podpira ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, glavni koordinator pa je ZAMS Maribor. 

V okviru tega projekta razvijajo ključne kompetence 21. stoletja, kamor sodijo kritično razmišljanje, sodelovalno delo, formativno spremljanje napredka ter inovativnost.

Ravnateljica Terezija Zamuda izpostavlja, da na šoli učitelji in učenci orodja umetne inteligence že vključujejo v pedagoški proces. 

»Uporaba umetne inteligence je lahko v veliko pomoč, na primer pri iskanju virov, podatkov, prevajanju, primerjanju. A vedno mora biti prisoten kritičen premislek,« je poudarila.

V šoli se z učenci veliko pogovarjajo o prednostih in slabostih uporabe umetne inteligence. Zavestno opozarjajo na nevarnosti in pasti, s ciljem opolnomočiti učence tudi glede varne rabe interneta. 

Ob tem upoštevajo razvojno stopnjo otrok ter zakonodajo, ki omejuje uporabo umetne inteligence orodij, kot sta ChatGPT ali Copilot, za mlajše od 13 let oziroma dovoljuje njihovo uporabo le s soglasjem staršev.

Zamuda je opozorila tudi na pomen tiskanih virov, ki v šoli še vedno igrajo pomembno vlogo.

Ob dnevu varne rabe interneta, 11. februarja 2025, so na šoli pripravili dan odprtih vrat, kjer so obiskovalcem predstavili pomen varovanja osebnih podatkov in pokazali primere svojega inovativnega dela, v katerega je vključena tudi umetna inteligenca.

Šola sodeluje z evropskimi partnerji in se redno vključuje v mednarodna izobraževanja, kjer izmenjujejo dobre prakse.

V prihodnje razmišljajo tudi o pripravi kodeksa za uporabo umetne inteligence, ki bi opredeljeval pravila in odgovornosti. Kot je dodala Zamuda, bo šola sodelovala tudi v marčevskem usposabljanju o kibernetski varnosti, ki ga organizira ministrstvo.

»Kljub mnogim pomislekom o uporabi različnih tehnologij tudi umetne inteligence v šolah vredno razmejiti smiselnost in čas uporabe vsega navedenega v šoli in doma. Sodobni načini dela pri pouku so učencem zanimivi in njim blizu, zato je pred nami mnogo izzivov, ki bi jih morali enako razumeti šola in starši,« je še zaključila ravnateljica.

»Uporaba umetne inteligence je vsekakor zaželena, vendar do neke mere« 

Na Osnovni šoli I Murska Sobota zaznavajo, da učenci, predvsem na predmetni stopnji, vse pogosteje uporabljajo različna orodja umetne inteligence, kot so ChatGPT, Copilot, Gemini, DeepSeek, Jasper in druga.

Ravnatelj Aleš Benko je pojasnil, da učenci umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo pri seminarskih in projektnih nalogah, pa tudi pri domačih nalogah in vsakodnevnih šolskih obveznostih.

»Uporaba umetne inteligence je vsekakor zaželena, vendar do neke mere,« je poudaril Benko.

Učenci si lahko z orodji umetne inteligence po njegovih besedah izboljšajo reševanje zadanih problemov, se učijo jezikov, preverijo pravilnost izračunov pri matematiki ali slovnično pravilnost zapisov.

»Uporaba aplikacij umetne inteligence ni prepovedana, vendar jo je treba uporabljati smotrno. Težavo vidimo predvsem v tem, da se učenci ne poglobijo več v določeno problematiko – umetna inteligenca pripravi celotno razlago in zapis, ki ga nato prepišejo, s povratno informacijo (pravilno rešena domača naloga ali odlično ocenjena seminarska naloga) pa dobijo učenci lažen prikaz pridobljenega znanja.« 

Težava nastane, ko učenci nekritično prepišejo vsebine, ki jim jih ponudi umetna inteligenca, saj tako dobijo »lažen prikaz znanja«, ki ni rezultat lastnega razumevanja in dela.

Na šoli že izvajajo delavnice in izobraževanja za učence vseh starosti – sodelujejo z organizacijo Safe.si, vključeni so v projekte RINOvacija in KO-DI-RAM, s katerimi razvijajo digitalne kompetence in računalniško mišljenje. Hkrati veliko pozornosti namenjajo tudi izobraževanju učiteljev, ki se lahko vključujejo v delavnice po lastni izbiri, poleg tistih, ki jih organizira šola.

Nadzor nad uporabo umetne inteligence je v okviru pouka učinkovit, saj učenci uporabljajo namenske aplikacije na šolskih napravah. Uporabe umetne inteligence v domačem okolju pa ne morejo nadzorovati, kar predstavlja enega večjih izzivov.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spodbuja uporabo izobraževanj organizacije Safe.si, ki ponuja brezplačne delavnice in webinarje za učence, starše in zaposlene. Vse to šola redno vključuje v svoje obvestilne poti.

Benko je še dodal: »Umetna inteligenca močno vpliva na splošno razgledanost; znanje in veščine si posameznik lahko pridobi le s samomotivacijo in svojim (vloženim) trudom in delom, katerega pa umetna inteligenca ne more nadomestiti. Razmišljanje, ustvarjalnost in kritično mišljenje je tisto, ki vodi v osebnostno rast in napredek vsakega posameznika.«