Radon je naravno prisoten radioaktivni plin, ki nastaja pri razpadu urana v zemeljski skorji.
Neviden in brez vonja prodira v stavbe skozi razpoke v temeljih, cevi, odtoke ter druga odprtja.
Njegova prisotnost je še posebej problematična v zaprtih prostorih, kjer se lahko kopiči in doseže nevarne koncentracije.
Radon je drugi najpogostejši vzrok pljučnega raka takoj za kajenjem, Svetovna zdravstvena organizacija pa ocenjuje, da prispeva k tri do 14 odstotkom vseh primerov te bolezni.
V Sloveniji se zaradi izpostavljenosti radonu v domačem okolju letno za pljučnim rakom okuži okoli 60 ljudi, kar predstavlja približno pet odstotkov vseh obolelih.
Priporočena mejna vrednost radona v zaprtih prostorih je 300 bekerelov na kubični meter. Če koncentracija presega to vrednost, so potrebni ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti.
Sistematične meritve
Slovenija že vrsto let izvaja sistematično spremljanje radona, pri čemer je vloga Uprave Republike Slovenije za varstvo pred sevanji ključna.
Meritve se izvajajo v objektih, kjer se zadržuje večje število ljudi, kot so šole, vrtci, zdravstvene ustanove ter domovi za starejše.
Podatki pomagajo oceniti izpostavljenost posameznikov in določiti potrebo po zaščitnih ukrepih.
Meritve radona se izvajajo tudi v zasebnih stanovanjih in hišah, predvsem v občinah, kjer so zaznane povišane vrednosti tega plina.
V primeru visokih vrednosti so lastnikom na voljo brezplačne meritve in celo izposoja enostavnih detektorjev za začetno oceno radonske izpostavljenosti.
Kako zmanjšati koncentracijo radona?
Za novogradnje obstajajo posebne smernice, ki zagotavljajo, da so objekti načrtovani z mislijo na zmanjšanje radonske koncentracije. V starejših objektih, kjer se zaznajo presežne vrednosti, je treba izvesti različne ukrepe:
- Prezračevanje prostorov: Najbolj preprost in učinkovit ukrep je redno prezračevanje, saj pomaga zmanjšati koncentracijo radona v zraku.
- Zatesnitev razpok in odprtin: Tesnjenje razpok v tleh in stenah preprečuje vstop radona iz tal v notranje prostore.
- Uporaba radonskih črpalk: Te naprave ustvarijo podtlak pod stavbo, kar zmanjšuje vstop radona.
- Reorganizacija prostorov: Če je možno, se prebivalci ali delavci preselijo v zgornje nadstropje, kjer so vrednosti radona običajno nižje.
- Gradbeni posegi: V hujših primerih je morda potrebna temeljita sanacija objekta, vključno z vgradnjo radonskih pregrad.
Radon na delovnem mestu
Zakonodaja zahteva, da morajo delodajalci izvesti meritve radona na območjih, kjer obstaja večje tveganje, zlasti v kletnih in pritličnih prostorih.
Delovna mesta v rudnikih, toplicah, podzemnih jamah in drugih podzemnih objektih so posebej ogrožena.
Če so izmerjene vrednosti previsoke, je nujno zmanjšati izpostavljenost delavcev z ustreznimi ukrepi, kot so izboljšano prezračevanje in prilagajanje delovnega časa.
Občine z večjo vsebnostjo radona
Na podlagi geoloških značilnosti in izvedenih meritev so bile v Sloveniji določene občine, kjer so vrednosti radona povišane.
Najbolj problematična območja vključujejo občine Bloke, Cerknica, Črnomelj, Divača, Dobrepolje, Dolenjske Toplice, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Ivančna Gorica, Kočevje, Komen, Logatec, Loška dolina, Loški Potok, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Ribnica, Semič, Sežana, Sodražica, Vrhnika in Žužemberk.
Na teh območjih so redne meritve nujne, prebivalcem pa so na voljo tudi različni programi za oceno tveganja in zmanjšanje izpostavljenosti.
Preventiva je ključ do varnosti
Čeprav radon ni viden ali zaznaven brez posebnih meritev, je njegovo tveganje zelo resno. Redne meritve, premišljena gradnja ter ustrezni sanacijski ukrepi so ključni za zaščito zdravja prebivalcev.
Če živite v območju z višjimi vrednostmi radona ali želite preveriti njegovo prisotnost v svojem domu, lahko na Upravi Republike Slovenije za varstvo pred sevanji brezplačno dobite merilne naprave in nasvete za zaščito.
