Marina žerdin: »čez nekaj let zaselka Murišče ne bo več, saj od mladih nobeden ne ostaja«
Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je uvodoma povedal, da je potrebno v časih, ko se odloča meja s Hrvaško, ugotoviti kaj je potrebno izpostaviti in kaj je najbolj pomembno. »V našem zavodu pozdravljamo torkovo srečanje predsednikov vlad Slovenije in Hrvaške in podpiramo držo Boruta Pahorja. če bi njegovi predhodniki bolj dosledno branili slovenske interese, bi imel zdajšnji predsednik slovenske vlade dosti lažje delo, ko mora predstavnikom Evropske unije in Nata pojasnjevati stanje glede meje,« je na Hotizi povedal Podobnik, ki se je posebej zahvalil prebivalcem Hotize, ki so se za razliko od politikov na terenu zavzeli za interese Slovenije. »Z izpostavljanjem svojih življenj, svojih družin, svojih karier in svojega premoženja so se zavzeli za pravo stvar,« je dejal Marjan Podobnik. Prekmurski poslanec Miran Györek iz SNS je povedal, da Hrvati na tem področju izvajajo »tiho okupacijo«, kar je potrebno sporočiti tudi Evropi. Kot je še dejal Györek, ne moremo stopati v pakte s Hrvati.
Policisti nadzorovali levi breg Mure do leta 1991, nato tukaj hrvaški policisti
Zgodovinar dr. Peter Pavel Klasinc je poudaril, da je v tem trenutku najpomembnejša naloga strokovnjakov, da z dokumenti posebej utemeljujejo dejstvo, da je pri Hotizi meja med Slovenijo in Hrvaško sredina reke Mure. Kot primer je navedel zemljevide iz začetka 19. stoletja, ki jih hranijo v madžarskem Zalaegerszegu in Szombathelyu. Ista meja je veljala tudi po 1. svetovni vojni in tudi 25. junija 1991. Do takrat so lendavski policisti tudi izvajali varnostne ukrepe do polovice reke Mure, kar je na pogovoru v Hotizi potrdil tudi bivši policist, ki je služboval na policijski postaji Lendava. V začetku leta 1993 pa so na levem bregu Mure pri Hotizi varnostne ukrepe pričeli izvajati hrvaški policisti z argumentom, da je to ozemlje vpisano v hrvaški kataster, kar pa je posledica nerealiziranega geodetskega sporazuma med bivšima jugoslovanskima republikama leta 1956. Sporazum je predvideval, da se zaradi lažjega upravljanja ozemlje na levem bregu Mure vpiše v slovenski, ozemlje na desnem bregu Mure pa v hrvaški kataster. Medtem, ko je Hrvaška v svoj kataster vpisala takrat slovenska ozemlja na desnem bregu Mure, Slovenija tega ni storila za ozemlja na levem bregu Mure in tako je to območje ostalo v hrvaškem katastru vse do danes.
Izolirani prebivalci Murišča
Hotižan Jože Šömen je povedal, da so si tudi prebivalci obeh bregov Mure z odkupi, zaradi lažje obdelave, sami delali razmejitve. Da je za levi breg Mure skrbela slovenska stran, dokazujejo tudi dokumenti. 4. avgusta 1956 je tako takratna Vodna gospodarska skupnost Murska Sobota obnavljala nasipe ob Muri. Šömen je izpostavil tudi na problem zaselka Murišče, ki je na levem bregu Mure, vendar na hrvaškem katastru. »Hrvaški ni bilo nikoli do ureditve razmer in na ta način so prebivalci Murišča izolirani. Tam prebivajo Slovenci in imajo slovensko infrastrukturo. Hrvaška se za njih ne zanima, zanima jih zgolj ozemlje,« je povedal Šömen, ki je spomnil še na zapis v župnijsko knjigo na Hotizi iz leta 1876, kamor so vpisane štiri hiše v Murišču, kar po njegovem mnenju dokazuje, da to nikoli ni bilo hrvaško ozemlje.
želeli bi graditi, vendar ne dobijo gradbenega dovoljenja
»čez nekaj let zaselka Murišče ne bo več, saj od mladih nobeden ne ostaja. Vedno bolj smo osamljeni. čeprav interes za adaptacijo in gradnjo novih hiš obstaja, ni mogoče pridobiti gradbenega dovoljenja,« pravi domačinka iz Murišča in članica Krajevne skupnosti Hotiza Marina žerdin. Upravna enota Lendava namreč noče izdajati gradbenih dovoljenj za to območje, ki ga sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, ki ga je minulo sredo sprejel državni zbor, označuje kot območje, kjer so 25. junija 1991 pristojnosti izvajali slovenski organi.
Joško Joras: Politiki bi morali vzeti modrost v svoje roke«
Podobnik je žerdinovi predlagal, da skupaj z Zavodom 25. junij na lendavski upravni enoti poskušajo v naslednjih dneh vložiti vzorčno vlogo za pridobitev gradbenega mnenja. »Videli bomo, če izdajo gradbenega dovoljenja preprečuje interpretacija lokalne upravne enota ali navodilo od zgoraj ali kaj tretjega,« je dejal Marjan Podobnik. Joško Joras je povedal, da razume probleme prebivalcev zaselka Murišče in verjame, da življenje ob takšni meji ni lahko. »Politiki bi morali vzeti modrost v svoje roke in poskrbeli za sožitje tudi v času, ko meja še ni dokončno določena,« je na Hotizi povedal Joras.
