Danes je potekal Tek čez most harmonije, mednarodni tek s plamenico kot povezovanje Slovenije in Avstrije, na katerem so se slovenski tekači in tekači iz Avstrije srečali na mostu v Gerlincah. Sledila sta pozdravna nagovora župana Občine Cankova in župana Občine Klöch, pozdravni nagovor Andreje Bogdan, predstavnice Teka svetovne harmonije, kratek kulturni program in spust golobov.
Obenem je OŠ Cankova organizirala pohod iz Korovec do Gerlinec.
Utrinke iz teka si lahko ogledate v galeriji.
Lepo da so tekli.
Ampak sam tek in ta manifestacija ni dovolj, da bi dosegli harmonijo o kateri govorijo. Za to je potrebno veliko veliko več TRDEGA DELA in odpovedovanja LASTNIM egoističnim interesom. Tega pa nihče noče. Vsi čakajo, da bo nekdo drugi opravil to grdo-trdo delo - namesto njih. Sami bodo pa potem prišli na že urejeno. In si bodo umišljali, da so oni tudi s tekom prispevali k ureditvi razmer.
Roko na srce je to -le- infuzija, zgolj za ohranjanje pri življenju. Tudi to je nekaj. Seveda. A brez PRAVIH globljih posegov-ki bolijo- da naredimo kar je potrebno, ne bomo mogli ljudi večno ohranjati v upanju. Čeprav je res, da upanje umre zadnje.
A kako sedaj, ko smo ga -človeka- tako razvadili, kako mu zdaj vzeti te "sladkorčke", ki jih rabi kot drogo in misli, da več ne more živeti brez njih - in tudi noče?! Ker - četudi je oče, četudi je mati, se vendar-kot otrok- noče odpovedati svojim igračkam?! In je vsa "skrb" za prihodnost naših otrok le na njihovih ustih - do uresničitve le-teh v praksi pa ne pride-če oče in mama ne bosta ODRASLA in spregledala svoje otroške zaletenosti, ki škoduje otrokom ?!
kurirčkovo torbico nosi:.....pionirček z belo kapo, z zmedo v srcu in....glavi!
Lepo da so tekli.
Ampak sam tek in ta manifestacija ni dovolj, da bi dosegli harmonijo o kateri govorijo. Za to je potrebno veliko veliko več TRDEGA DELA in odpovedovanja LASTNIM egoističnim interesom. Tega pa nihče noče. Vsi čakajo, da bo nekdo drugi opravil to grdo-trdo delo - namesto njih. Sami bodo pa potem prišli na že urejeno. In si bodo umišljali, da so oni tudi s tekom prispevali k ureditvi razmer.
Roko na srce je to -le- infuzija, zgolj za ohranjanje pri življenju. Tudi to je nekaj. Seveda. A brez PRAVIH globljih posegov-ki bolijo- da naredimo kar je potrebno, ne bomo mogli ljudi večno ohranjati v upanju. Čeprav je res, da upanje umre zadnje.
A kako sedaj, ko smo ga -človeka- tako razvadili, kako mu zdaj vzeti te "sladkorčke", ki jih rabi kot drogo in misli, da več ne more živeti brez njih - in tudi noče?! Ker - četudi je oče, četudi je mati, se vendar-kot otrok- noče odpovedati svojim igračkam?! In je vsa "skrb" za prihodnost naših otrok le na njihovih ustih - do uresničitve le-teh v praksi pa ne pride-če oče in mama ne bosta ODRASLA in spregledala svoje otroške zaletenosti, ki škoduje otrokom ?!
kurirčkovo torbico nosi:.....pionirček z belo kapo, z zmedo v srcu in....glavi!
