V letu 2014 je bilo v mestnem javnem potniškem prometu na območju MO Murska Sobota prepeljanih 93.092 potnikov, kar je 4,09 % več prepeljanih potnikov kot v letu 2013.
Uporaba avtomobila še vedno predstavlja način življenja, saj večina delovno aktivnih prebivalcev MO Murska Sobota opravlja potovanja na delo z osebnim avtomobilom. Zaradi tega je mestno središče predvsem v času prometnih konic preobremenjeno s prometom, kar povzroča čezmerno onesnaženost zraka. Eden od zastavljenih ukrepov v okviru načrta trajnostne mobilnosti je vzpostavitev kakovostnega sistema javnega potniškega prometa, ki bo ponujal atraktivno alternativo rabi osebnih avtomobilov in bo hkrati zadovoljeval socialne potrebe, nam je povedala Vesna Rebrica, vodja avtobusnih prevozov na Avtobusnem prometu Murska Sobota.
Mestni javni potniški promet z avtobusi od leta 2007, trenutno 34 postajališč
V MO Murska Sobota se mestni javni potniški promet z avtobusi izvaja od leta 2007. Prva mestna linija je pričela obratovati v tednu mobilnosti istega leta. Ob uvedbi je mestna linija zajemala 10 postajališč. Z leti se je število postajališč povečevalo skladno z izraženimi potrebami občanov in podaljševanjem relacije, tako da je trenutno v mestni promet vključenih 34 postajališč.
Zadnja sprememba v mestnem javnem potniškem prometu je bila oktobra 2014, ko je MO Murska Sobota uvedla dodatno mestno linijo in se sedaj mestni javni potniški promet izvaja na dveh linijah in sicer:
- linija Sobočanec 1 na relaciji Prežihova ulica – AP Murska Sobota – BTC-Nemčavci,
- linija Sobočanec 2 na relaciji Rakičan – AP Murska Sobota – Maximus – Černelavci.
V lanskem letu prepeljanih 93.092 potnikov
V letu 2014 je bilo v mestnem javnem potniškem prometu na območju MO Murska Sobota prepeljanih 93.092 potnikov, kar je 4,09 % več prepeljanih potnikov kot v letu 2013. V nadaljevanju je prikazano gibanje števila potnikov v mestnem avtobusnem prometu v zadnjih šestih letih.
Število potnikov v mestnem prometu MO Murska Sobota iz leta v leto narašča. Predvidevamo, da bo z uvedbo nove linije odslej na leto prepeljanih več kot 100.000 potnikov. Ključnega pomena za potnika pri odločitvi za uporabo mestnega javnega potniškega prometa so predvsem sledeči elementi:
- dostopnost (postajališča morajo biti umeščena v prostoru tako, da ima potencialni potnik postajališča v neposredni bližini doma in tudi kraja kamor potuje npr. 150 m do 200 m od postajališča);
- pogostnost/frekvenca: za mestni promet je primerna frekvenca na 15-20 minut, vendar bi verjetno za Mestno občino MS v začetku zadoščala vsaj 30 minutna frekvenca avtobusa na posamezni liniji;
- cenovno ugodno: kartico Sobočanec so potniki sprejeli z velikimi pohvalami. Potniki, ki imajo kartico Sobočanec se na mestnih linijah vozijo brezplačno, ostali potniki plačajo 0,50 EUR za eno vožnjo
K povečanju potnikov prispeva MO Murska Sobota s sofinanciranjem prevozov
Razvoj mestnega javnega potniškega prometa se bo nadaljeval z uvajanjem novih mestnih linij in s povečevanjem frekvence z intervali na 30 minut. Pri razvoju je potrebno usklajevati primestne in mestne vozne rede. Ob upoštevanju navedenega se bo povečevalo število potnikov ne samo iz območja mesta, ampak tudi število potnikov iz drugih občin v Pomurju, ki se bodo v mesto Murska Sobota pripeljali z javnim linijskim prevozom. K povečevanju števila potnikov iz naselij prispeva MO Murska Sobota s sofinanciranjem prevozov iz naselij na območju MO Murska Sobota, tako da imajo potniki ob nakupu vozovnic 50 % popust.
Trajnostni razvoj v mestu Murska Sobota ogromen izziv
Kot so nam pojasnili na občini, je izziv, ki ga danes predstavlja trajnostni razvoj v mestu Murska Sobota je ogromen: uskladiti gospodarski razvoj in dostopnost, izboljšati kakovost življenja na eni strani na drugi strani pa obvarovati okolje pred škodljivimi vplivi motoriziranega prometa. Zato je potrebno še naprej z širitvijo javnega mestnega potniškega prometa s strani mestne uprave Mestne občine Murska Sobota iskati inovativne in ambiciozne rešitve, s katerimi si bodo prizadevali, da bo center mesta manj onesnažen in bolj dostopen, promet pa bolj tekoč. Rešitve so spodbujanje in uporaba čistih transportnih tehnologij, razvoj sistemov za obveščanje potnikov in zagotavljanje varnosti potnikov. Širjenje cestne infrastrukture je velikokrat omejeno v mestnem prostoru in v nasprotju z okoljskimi omejitvami. Potreben bo razvoj inteligentnega urbanega prometnega sistema, ki bo z dobrim prometnim planiranjem omogočal maksimalni izkoristek obstoječe infrastrukture in zagotovil potrebno informiranost potnikov.
Z uvedbo mestnega prometa se je izboljšala mobilnost prebivalcev, oblikovala se je alternativna ponudba osebnemu avtomobilu, v prihodnosti pa bo verjetno v ospredje prišla tudi zavest o okoljski sprejemljivosti potovanja z javnim potniškim prometom. Pomemben vidik uvajanja mestnega javnega potniškega prometa je namreč skrb za okolje.
FOTO: kraji.eu
