Soboški vrtci kljub prostorski stiski sprejeli vse otroke

Kakšen vrtec več bi pa praf prišo! ...nej trgovine...

Igica

trgovine majo privatnoga investitora. Ne zida jih občina.

Logika je pravzaprav ravno nasprotna, kot trdiš: iz plačila nadomestil za zemljišče kjer stoji trgovina se polni tudi občinska blagajna. Več trgovin, več denarja v občinski proračun. Več denarja v občinskem proračunu, več možnosti za nove vrtce. :)

feliks...tou mi je se jasno, samo na občini odločijo, ge se lejko zijda trgovina; kak si pravo nadomestilo za zemljišče...maš tudi zasebne vrtce, ge je glij tak privat investitor.Se mi zdij, ka so za punjenje občinskoga proračuna bistveno boukše možnosti. Saj razmin, ka je več investitorov s strani trgovin, samo ščen prafti, ka je z zemljišči trbej biti bole preudaren in glejdati na dugi rok. Če poglejdneš sodobne trgovine, vedno menje ludij tan dela, ker je vedno več avtomatizejranih blagajn.... v glavnon v trgovinah ge osebno ne vijdin prihodnosti, še posebej nej v tistih kere so že na našon območji, mogoče bi bil za kakše nouve, samo če bi tej nouve izhajale iz tujih držav, bi splošno glejdano dosti več naših pejnez šlo v tujino, kak pa npr. v občinski proračun.

Ja ampak kaj, ko pa za vrtec ni nobenega zasebnega investitorja razen cerkve, ki ima tisti svoj vrtec Laura.
Investitorji se najdejo na tistih področjih, ki prinašajo denar. Predvsem v teh časih se investitorji odločajo za investicije v panogah, ki prinašajo hiter zaslužek in dobiček, ne pa za take, kjer je potrebno nekaj časa nalagati, da lahko potem dolgoročno delajo dobiček.