Preverite iz katerih slovenskih regij se je v Pomurje priselilo največ prebivalcev in kje slovenski izseljenci iščejo nov dom.
V začetku meseca smo ugotavljali, da naravni prirast v Sloveniji tudi letos ostaja negativen. Bistveno drugače je s selitvenim prirastom, saj sveži podatki Statističnega urada Republike Slovenije o selitvenem gibanju kažejo, da smo v 2018 na državni ravni lani zabeležili najvišji selitveni prirast v zadnjem desetletju.
A medtem ko Slovenija v splošnem pridobiva vsaj s priseljevanjem, pa prebivalstvo v Pomurju upada tako na račun razlike med rojstvi in smrtmi kot na račun izseljevanja. Pravzaprav smo z Zasavsko regijo edini statistični regiji z negativnim skupnim prirastom, torej z negativno rastjo prebivalstva tudi po prišteti statistiki priseljevanja in odseljevanja:
Izseljujemo se predvsem v Avstrijo
V letu 2018 se je v Slovenijo priselilo 28.455 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 13.527, s čimer je bil selitveni prirast najvišji po letu 2008. Razlika med priseljenimi in odseljenimi je namreč znašala 14.928 oseb. Število priselitev je v primerjavi z letom prej sicer bilo višje za 51 odstotkov, število odselitev pa nižje za 23 odstotkov.
V 2018 se je v Slovenijo priselilo več kot 4.300 državljanov Slovenije in 24.100 tujih državljanov. Odselilo se je medtem skoraj 6.600 slovenskih in več kot 6.900 tujih državljanov, kažejo podatki SURSA.
Največ tujih državljanov, skoraj polovica, se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča Srbija, Kosovo, Severna Makedonija in Hrvaška.
Kar zadeva odseljevanje, Slovence očitno vleče predvsem k našim severnim sosedom. Kar dobra četrtina oziroma 26 odstotkov odseljenih državljanov Slovenije je lani odšlo v Avstrijo, največ preostalih pa je nov dom našlo v Nemčiji, Švici in Hrvaški.
Podrobnejši pregled priseljevanja glede na državo prejšnjega prebivališča si oglejte na interaktivnem zemljevidu:
Notranje selitve Pomurcev predvsem v smeri Podravske in Osrednjeslovenske regije
Preseljevali smo se seveda tudi znotraj države, je pa to število z 103.961 notranjimi selitvami bilo 7,5 odstotka nižje kot v letu 2017. Večina prebivalcev, kar 80 odstotkov je pri tem zamenjala občino, okoli petina se je preselila v drugo naselje znotraj iste občine.
Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih med 20 in 39 let.
V katere regije smo se lani najpogosteje preseljevali Pomurci in iz katerih regij smo v naših krajih pozdravili največje število novih sosedov pa si oglejte v spodnjem interaktivnem zemljevidu.
