Tudi v soboški bolnišnici neizplačane številne nadure, čeprav poslujejo pozitivno
Splošna bolnišnica Murska Sobota je lansko leto poslovala pozitivno, ob tem pa opravila za 1,4 milijona evrov več programa od dogovorjenega. Kljub temu pa zaposlenim ne smejo izplačati nadur, ki se jih je nabralo že za okoli 13.000. Poleg tega jim po kategorizaciji primanjkuje od 18 do 20 odstotkov medicinskih sester.
Izgorelost na delovnem mestu
V pomurski bolnišnici je od 925 zaposlenih 425 medicinskih sester, zaradi invalidnosti pa jih v turnus ni vključenih 35, zato morajo njihovo delo opraviti preostale kolegice in to pripelje do izgorelosti, je za STA povedala pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege Metka Lipič Baligač.
"Če ne bomo ukrepali, dolgoročno obravnava bolnikov ne bo več kakovostna in varna pa tudi zanašanje na t. i. etični pogon oziroma zagnanost in zanesenjaštvo, povezana s pripadnostjo bolnišnici, morda tudi regiji, ko so medicinske sestre pripravljene nekatere stvari, predvsem dokumentacijo, opraviti zunaj delovnega časa in doma, je dolgoročno vprašljivo," je pojasnila Lipič Baligačeva.
Problemi so oddelki z največ bolnikov
V bolnišnicah uporabljajo orodje Slovenska kategorizacija zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, po kateri so bolniki razvrščeni v štiri kategorije. V prvi so bolniki, neodvisni od pomoči medicinske sestre, v drugi delno odvisni, v tretji popolnoma odvisni, v četrti pa bolniki na intenzivni terapiji.
"Izdelali smo izkustvene normative, upoštevali kategorizacijo in tam, kjer je višja, smo medicinske sestre prerazporedili z lažjih na težje oddelke. Izpostavljene so ravno te sestre, kjer je bolnikov največ, kategorizacija pa se je od leta 1999 spremenila v korist težjih bolnikov celo do 30 odstotkov, a zaposlovanje medicinskih sester temu ni sledilo," je dodala prva medicinska sestra pomurske bolnišnice.
Pomanjkanje osebja na intenzivnih enotah
Za direktorja bolnišnice Bojana Korošca na začetku leta predstavlja največjo težavo določilo, ki od vseh javnih zavodov zahteva zmanjšanje kadra za odstotek, kar za bolnišnico pomeni okoli deset zaposlenih. "Ker pa je to zdaj že tretje, četrto leto, je težava, kako organizirati delo dovolj kakovostno in varno. Najbolj nam primanjkuje osebja na intenzivnih enotah, pri dializi in urgenci. Z novim urgentnim centrom, končan naj bi bil junija, bo ta problem še večji, zato je naš predlog ministrici, da bi v teh enotah lahko zaposlili strokovno optimalno število kadra, zdravniškega in sestrskega," pravi Korošec.
V bolnišnici, kjer so imeli za 44 milijonov evrov prihodkov, so uspeli lani zmanjšati obveznosti do dobaviteljev in rok plačila na 60 do 90 dni, vrnili pa so tudi denar, ki so si ga izposodili pri državni zakladnici.
