V Pomurju imamo veliko lepih, zanimivih stvari, le zapakirati jih moramo v privlačno zgodbo in jo prodati
Pred nami je zadnji mesec leta, ki je za nekatere čaroben čas, za druge čas skomercializiranih praznikov, ki so že zdavnaj izgubili svoj čar, za turistične ponudnike in prodajalce pa vsekakor špica sezone. Kako se streže v veselem decembru pa nas že od nekdaj navdušujejo naši severni sosedje. Kmalu bo po stojnicah zadišalo po glühwein, mesta se bodo spremenila v pravljične dežele, ki bodo za turiste živela noč in dan. Kako smo se v Pomurju pripravili na turistično ponudbo v času Božiča in kakšna je vizija pomurskega turizma v prihodnje, pa smo povprašali novoizvoljeno predsednico Pomurske turistične zveze (PTZ) Barbaro Kolenc.
Pred nami so božični prazniki in s tem največ dela za turistične ponudnike, kaj letos ponuja Pomurje?
Kot vsako leto se bodo odvijali različni adventno-božični bazarji, sejmi po celem Pomurju, tudi delavnice na temo adventnih venčkov, zagotovo se bo našla kakšna razstava, ki bo božično obarvana. Prleki so si odlično izborili ta čas in imajo kar tri velike dogodke - igro Božična noč v Razkrižju, razstavo jaslic v Veržeju, Banovci bodo ponovno postali Božična vas. Imamo tudi nekaj pohodov z baklami k polnočnici.
V sosednji Avstriji so pravi mojstri v trženju turizma, kako jim uspeva?
Razlika med Avstrijo in Slovenijo je v organiziranosti turizma. Pri nas je organiziranost urejena na najvišji ravni, ko pridemo do regij pa smo nekako izgubljeni. Prav tako so viri financiranja v Avstriji drugačni in jim omogočajo, da se razvoja turizma na regijski ravni lotevajo bolj profesionalno. Destinacijski menedžment ne vzdrži, če temelji samo na projektih, ker se ti v nekem trenutku končajo. In dokler ne bo prepričanja v Pomurju, da je nujno, da se na ravni destinacije poskrbi za izvajanje aktivnosti s posamezniki-zaposlenimi, ki bodo to učinkovito in dobro tudi delali in da je nujno, da k skupnim akcijam prispevajo finančno vsi vpeti v turizem, do takrat se bomo vrteli v začaranem krogu.
V kolikor se želimo postaviti ob bok Avstriji, turizem ne more bazirati samo na prostovoljstvu, je preresna panoga, da bi lahko tak način dolgoročno vzdržal.
V Pomurju se turizem vrti okrog zdravilišč in narave, kje se po vašem mnenju še skrivajo možnosti turizma?
Pomurje je zagotovo definirano kot zdraviliška destinacija, kar je seveda pričakovano, saj imamo močne ponudnike zdraviliškega turizma. Kulturni turizem predstavlja velik potencial. Dogodki, prireditve so pomembni za razvoj turizma. Kaj lahko doprinese dober dogodek regiji, dokazuje Grossmanov festival. Po kulinariki smo zelo prepoznavni, imamo odlična vina, a se opaža, da vzpostavljene vinske poti recimo niso zaživele povsem.
Zanimiva postaja tudi t. i. „selfness“ ponudba, torej ponudba, ki posamezniku omogoča, da pri sebi vzpostavi neko ravnovesje, notranji mir. Pomurje že s svojo pokrajino vpliva pozitivno na obiskovalce, tako vsaj pravijo, dodana ponudba bi bila pika na i.
V Pomurju imamo znatno število turističnih kapacitet, vendar premalo gostov. Kaj je strategija PTZ za povečanje deleža turistov v naši regiji?
Gostov ni tako zelo malo, navsezadnje imamo na letni ravni nekaj več kot 900.000 nočitev in prek 250.00 prihodov turistov. Res pa je, da je pri nas upadlo število ležišč, medtem ko na slovenski ravni ne. Seveda je potem tu vprašanje, kdo ima večjo zasedenost in kakšna politika cen sob je v Pomurju. Mali ponudnik zagotovo težje konkurira večjemu, zato je tudi pristno nezadovoljstvo, kar je povsem razumljivo. Pomurje ne želi masovnega turizma, saj bi to preobremenilo okolje in obstaja velika nevarnost, da pripelje množičnost do nezadovoljstva lokalnega prebivalstva.
Razvijati se moramo v destinacijo doživetij. Pomurje se mora predstavljati, ne samo kot zdraviliško destinacijo, ampak tudi tako, ki nudi preživljanje počitnic na turističnih kmetijah, pri manjših ponudnikih apartmajev. Pomurje
V novem statutu PTZ se tudi omenja vključevanje mladih v turistično dejavnost, kakšna je vaša vizija na tem področju?
To je tudi eden izmed izzivov, ki sem si ga zastavila za prihodnji mandat. Če se mladi ne bodo začeli aktivno vključevati v delo turističnih društev, le teh mogoče enkrat več ne bo oz. jih bo zelo malo. Pomembno je, da se nujnosti vključevanja mladih zavedajo tudi predsedniki društev. Modrost, izkušnje slednjih in zanos mladih je sigurno zanimiva kombinacija, ki lahko veliko pripomore k razvoju določenega društva.
Foto: TIC Moravske Toplice
