Mozaik, društvo za socialno vključenost je v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota predstavilo osnutek predloga Nacionalno strategijo za brezdomne in socialno izključene osebe na področju Slovenije.
V okviru društva Brezdomni do ključa je kolektiv Zavetišča za brezdomne osebe Murska Sobota pripravilo osnutek predloga nacionalne strategije, s katero želijo poudariti njihova razmišljanja, smernice in izvedbo sedanjih programov.
V Pomurju je trenutno 22 brezdomnih oseb
V Sloveniji število brezdomnih oseb iz leta v leto raste, nobena izjema pa ni niti pomurska regija, kjer je v Zavetišču za brezdomne osebe na dveh lokacijah (Murska Sobota in Lemerje) trenutno 22 uporabnikov. Le tem pa poleg strehe nad glavo zagotovijo tudi osnovno zdravstveno zavarovanje, mu pomagajo oziroma vračajo vero v svoje dostojanstvo in izoblikujejo smernice za življenje.
Brezdomne osebe se učijo imeti zdrave družinske odnose, poskrbeti za lastno higieno, čistočo stanovanja, pospravljati, kuhati, peči pecivo, urejati okolico in vrtove, njihova spretnost pa se kaže tudi skozi ustvarjalne delavnice.
Medtem ko so imeli priložnost osnutek predloga nacionalne strategije predstaviti varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, ko so med drugim poudarili, da bi tudi oni potrebovali svojega varuha, ki bi se ukvarjal le z njimi in podpiral njihove programe, ga predstavljajo še javnosti.
Poglavitni cilji nacionalne strategije so: vračanje osebnega dostojanstva, celostna obravnava brezdomnih oseb, terensko delo in hkrati preventiva, zagotoviti, da nihče ne ostane brezdomec, individualno delo s specifičnimi skupinami, nikomur ni potrebno spati na cesti ter zagotoviti, da nihče ne ostane na prehodnih programih dlje, kot je to potrebno.
Ob tem je v okviru okrogle mize bilo predstavljeno še terensko delo »Pomoč na vratih« kot program, ki je usmerjen za preprečevanje in reševanje najbolj ranljivih oseb. »Prednost tega programa je zagotovo ta, da nudimo pomoč tukaj in zdaj, na terenu oziroma na lokaciji, ki jo izbere brezdomna oseba sama,« sporoča Aleksandra Pintarič, ki meni, da je potreba po izvajanju tega programa pri nas nujna, saj je povprečno na mesec vključenih kar 28 uporabnikov.
Z dokumentom nacionalne strategije želijo slovenska društva za bredomce pokazati, da so povezana med seboj, da po smernicah strategije programe že izvajajo, želijo pa si več posluha in podpore s strani javnosti in zavodov socialnega dela ter predvsem izboljšati normative za vse uporabnike, ki si želijo čim hitrejšo vrnitev v dostojno življenje.